Zlati globusi so letos minili v znamenju dveh momentov. Združenje tujih dopisnikov Hollywooda si po eni strani v zadnjem obdobju prizadeva oprati ime zaradi številnih škandalov glede zastopanosti in korupcije, po drugi strani pa je bil to seveda tradicionalen večer podelitve nagrad za – po oceni združenja – največje filmarske dosežke minulega leta. Letošnjo podelitev zlatih globusov je po dveh letih znova prenašala televizija NBC. Začnimo s tistim, kar večina gledalcev od takšnih dogodkov dejansko pričakuje – z nagradami. Zmagovalca letošnjih zlatih globusov sta družinska drama Stevena SpielbergaFabelmanovi in črna komedija Duše otoka. Med televizijskimi produkcijami pa so glavne nagrade pobrale serije Abbott Elementary, Beli lotos in Zmajeva hiša.
Trije globusi za črno komedijo Duše otoka
Spielberg je prejel tudi nagrado za režijo, film Duše otoka pa je odnesel še priznanji za scenarij, ki ga podpisuje režiser Martin McDonagh, in najboljšega igralca v komediji ali muzikalu (Colin Farrell). Globus za najboljšega igralca v drami je medtem zasluženo prejel Austin Butler, ki je v filmu Elvis igral, kot da je prav on iznašel opolzki rokenrol. Po pričakovanjih je za vlogo izmišljene skladateljice in dirigentke nagrada za glavno žensko vlogo v drami Tár pripadla Cate Blanchett, nagrado za igralko v komediji ali muzikalu pa je odnesla Malezijka Michelle Yeoh (Vse povsod naenkrat). Njen soigralec Ke Huy Quan, ki je pred skoraj štirimi desetletji zaslovel kot otroška zvezda v filmu Indiana Jones in tempelj pogube (1984), je prejel nagrado za najboljšega stranskega igralca.
Prav govor v Vietnamu rojenega ameriškega igralca, ki se je s solzami v očeh zahvalil prisotnemu Spielbergu za tisto prvo priložnost v drugem delu Indiane Jonesa, je spomnil, kaj bi moralo biti bistvo tovrstnih podelitev. To je filmska umetnost in zgodbe tistih, ki so ji posvetili velik del življenja, ne pa visokoleteči govori filmske elite, ki gledalcem pred zasloni pridiga o zastopanosti in vključenosti. A del ameriške filmarske scene v svojem mehurčku tega preprosto ne razume. Tako je bila letos ideja Združenja tujih dopisnikov Hollywooda, ki do nedavna med dopisniki ni premoglo ene temnopolte osebe ter se zadnja leta ukvarja z očitki redne prakse seksističnih izpadov članov združenja, preprodaje vstopnic za podelitve in brezsramnega udeleževanja plačanih luksuznih izletov, ki so jih ponujali filmarji, ki so se kasneje znašli med nominiranci, da bo podelitev vodil temnopolti komik Jerrod Carmichael.Ta jim je nato pred vsemi nalil čistega vina.
Na sporedu naj bodo filmi, ne moraliziranje
»Tu sem zato, ker sem črn. Ne bom rekel, da so rasistična organizacija, vendar do smrti Georgea Floyda niso imeli nobenega črnega člana, pa si mislite, kar hočete,« je dejal Carmichael uvodoma in se nato vprašal, zakaj je sprejel ponudbo za vodenje podelitve, ter si tudi odgovoril. »Govoril sem z mojimi in opisal svojo moralno dilemo, vendar so me vprašali le, koliko mi plačajo. Dejal sem, da 500.000 dolarjev – in so mi rekli, pa vzemi denar od belih ljudi,« je dejal hudomušno. Zatem je resneje razložil, da je v resnici prišel, ker občuduje prisotne velike umetnike, ki jim je hkrati nevoščljiv, a mu je tudi v čast, da je del dogajanja.
Povedanemu je po eni strani težko pretirano oporekati, a pomembnejše je seveda vprašanje, koliko gledalcev sploh kupi takšno prisiljeno in preočitno mučeništvo organizacije, ki je do nedavna povsem pogrnila pri zdaj promoviranih vrednotah. Združenje tujih dopisnikov Hollywooda je po članku Los Angeles Timesa, ki je razkril neetične (finančne) prakse, pod novim vodstvom zakorakalo po poti potrebnih reform: po novem člani ne smejo več sprejemati daril, vpeljali so anonimno linijo za prijave neetičnega vedenja, svoje vrste pa so podvojili na 200 glasovalcev po ključu večje zastopanosti. A na podelitvi so nato žal kiksnili, ker internega saniranja škandaloznih praks, ki so jih dopuščali dolga leta, niso zadržali interno, pač pa so raje vsem na očeh demonstrirali, kako zdaj reformirani z veseljem nastavljajo še drugo lice.
Takšne točke odvračajo in zastavljajo vprašanje, zakaj podelitve filmskih nagrad niso preprosto podelitve filmskih nagrad. Navsezadnje ni skrivnost, da gledanost teh gala večerov strmo pada tudi na račun tovrstnih neprestanih epizod moraliziranja in politične korektnosti. Ne samo globuse, tudi podelitev oskarjev v zadnjih letih gleda do dvakrat, trikrat ali celo štirikrat manj gledalcev kot recimo leta 2010. Angleški komik Ricky Gervais, ki je podelitev zlatih globusov v preteklosti vodil kar petkrat, je na enem od večerov povabljencem recimo zabrusil, naj se ne trudijo z velikimi govori o enakopravnosti, ampak preprosto sprejmejo nagrado, se zahvalijo zahvale vrednim in jo pobrišejo z odra. Njegovo sporočilo, čeprav izrečeno v šali, je bilo jasno. Prvič – v praksi so važna predvsem dejanja, ne pa takšna prazna, piarovska besedičenja. In drugič – obstajajo neprimerno primernejše platforme za zagovarjanje demokratičnih vrednot.
