Saga z izvolitvijo predsednika predstavniškega doma ameriškega kongresa se je včeraj vlekla drugi dan. Razlog je razkol v republikanski stranki, ki je novembra osvojila večino, zdaj pa približno dvajset predstavnikov njenega desnega krila noče podpreti kandidature Kevina McCarthyja, ki je novembra sicer precej gladko zmagal na tajnem glasovanju za ta položaj znotraj stranke. Prvič po sto letih se je tako zgodilo, da kandidat za predsednika predstavniškega doma, ki je po nasledstveni hierarhiji tretji najvišji v državi, ni bil izvoljen v prvem krogu. V torek je bil McCarthy neuspešen trikrat, včeraj do zaključka redakcije še trikrat.
V vsakem od teh glasovanj za naslednika demokratke Nancy Pelosi se je v 435-članskem predstavniškem domu odvil podoben scenarij. McCarthy je dobil približno 200 republikanskih glasov podpore. Kandidati, ki so jih predlagali njegovi republikanski nasprotniki, pa so vsakič dobili okoli 20 glasov. Ker imajo republikanci 222 poslancev, pa si McCarthy ne more privoščiti več kot štiri republikanske glasove proti. Demokrati so za predsednika predstavniškega doma predlagali svojega novega vodjo v tem domu Hakeema Jeffriesa in vsakič je pobral vseh 212 njihovih glasov. Če demokrati ne bi disciplinirano oddajali glasov, bi bil McCarthy sicer lahko izvoljen, saj je za to potrebna večina oddanih glasov, ne absolutna večina. Vendar so demokrati rade volje poskrbeli, da je bila republikanska neenotnost na ogled javnosti.
Poziv Trumpa ni pomagal
McCarthy, 57-letni kongresnik iz Kalifornije, ki je bil zadnja štiri leta vodja republikanske manjšine v predstavniškem domu, je republikance novembra popeljal do zmage na kongresnih volitvah in do osvojitve večine v predstavniškem domu, ki pa je precej bolj tesna od pričakovanj. Približno dvajset desnih republikancev, med katerimi je osemnajst takšnih, ki zagovarjajo tezo o ukradenih volitvah leta 2020 in so ali so bili blizu bivšemu predsedniku Donaldu Trumpu, nasprotuje McCarthyju z razlago, da je del politične elite, da je bil v kongresu doslej premedel in da ni vreden zaupanja. Vsaj do sinoči ni pomagalo niti to, da sta h glasovanju zanj pozvala tudi Trump in bivši podpredsednik Mike Pence. In ni mu pomagalo niti to, da je hotel ustreči eni od zahtev dvajseterice o spremembi postopkovnih pravil tako, da bi lahko že samo pet kongresnikov zahtevalo glasovanje o odstavitvi predsednika predstavniškega doma, s čimer bi sam postal politični talec te skupine.
Vodja omenjene dvajseterice je Scott Perry, kongresnik iz Pensilvanije. »Če bi se proti strupenim politikam Bidnove vlade bojeval vsaj približno toliko, kot se zdaj bori zase, bi že bil predsednik predstavniškega doma,« je v torek dejal Perry. Dodal je, da med drugim zahtevajo uravnotežen proračun, omejitev števila mandatov za člane predstavniškega doma, poimensko glasovanje o financiranju projektov, za katere se ve, da so bombončki za okrožja posameznih kongresnikov, ter ostrejšo politiko na južni meji. A zdi se, da zamere niso samo politične, ampak tudi osebne. McCarthy naj v preteklosti ne bi imel posluha za zahteve te skupine poslancev.
Trije mogoči scenariji, kako do novega predsednika
Brez izvolitve predsednika predstavniškega doma ta ne more delovati. Ni mogoče priseči novih kongresnikov, ne morejo sestaviti odborov in opravljati običajnega zakonodajnega postopka. Zato se bo zagata, v kateri se je znašla republikanska stranka, tako ali drugače morala rešiti. McCarthy trdi, da bo vztrajal in da je pripravljen tudi preseči rekord, ki znaša kar 133 glasovanj, ki so leta 1856 trajala dva meseca. Stranka si tega gotovo ne želi, saj ji dogajanje škodi ravno v trenutku, ko je v predstavniškem domu spet dobila v roke enega od vzvodov oblasti.
Mogoči scenariji, ki jih omenjajo ameriški analitiki, so trije. Po enem bi McCarthy vendarle odstopil od svoje kandidature in bi republikanci sami našli nadomestnega kompromisnega kandidata. Druga možnost je, da republikanci najdejo kompromisnega kandidata z demokrati. Tipanja o tem naj bi se začela, a demokrati naj bi zahtevali zavezo, da potem v predstavniškem domu ne bo posebnih preiskav administracije predsednika Joeja Bidna in članov njegove družine. Tretja možnost, ki jo izpostavlja McCarthy, je, da bi prišel do večine glasov tako, da del poslancev ne bi glasoval. Vendar bi tudi to verjetno morali biti demokrati, glede na to, da je bila omenjena dvajseterica včeraj še zelo enotna, tudi ko se je začelo šesto glasovanje. Nič še ni nakazovalo, kdo bo prvi pomežiknil.
