Konec tedna so se po skoraj vseh kitajskih milijonskih mestih razširili protesti proti drastičnim sanitarnim ukrepom, tudi s političnimi zahtevami. Kot pravi francoski strokovnjak za Kitajsko Emmanuel Véron, protesti potekajo v približno 25 od 33 večjih upravnih enot (Kitajska ima 22 provinc, 5 avtonomnih regij, štiri avtonomne mestne skupnosti ter regiji Hongkong in Macao). »V zadnjih dneh se to protestno gibanje krepi, najbolj množično je v Pekingu, Šanghaju, Nankingu in na zahodu v Xianjiangu,« je za televizijo France2 dejal Véron. Dodal je, da je iz posnetkov na družbenih omrežjih mogoče sklepati, da je v vsakem od teh treh omenjenih mest, najbrž pa še v kakšnem, protestnikov več deset tisoč. Po poročanju BBC pa je bilo včeraj v Pekingu in Šanghaju že bolj mirno zaradi velike prisotnosti policijskih enot. Številne enote so bile tudi v pripravljenosti v pekinški četrti, kjer so elitne univerze, v Šanghaju so z ograjami zaprli območje, kjer je prej dva dni prihajalo do spopadov med protestniki in policijo.
Zelo aktivni so tudi mali podjetniki
Gre za največje proteste na Kitajskem po študentskem uporu leta 1989. Mnogi Kitajci imajo očitno dovolj drastičnih ukrepov, zlasti pogostega testiranja in karanten zaradi stika z okuženim z novim koronavirusom, ki posegajo v njihovo življenje. Karantene se namreč ponavljajo že skoraj tri leta, česar ni nikjer drugod po svetu.
Na več kot 50 univerzah, najbolj množično v Pekingu in Šanghaju, kjer so se spopadli s policijo, študentje zahtevajo tudi demokracijo, svobodo izražanja in odstop Xi Jinpinga. Že velikost sedanjega dogajanja s političnimi zahtevami je brez primere po letu 1989 in mnogi se sprašujejo, kako se bodo stvari razvijale v naslednjih dneh. »Kitajci se bojijo (zaiti v težave), tako da je dosežek že dejstvo, da so si upali stopiti ven in skupaj,« je za singapurski The Strait Times dejala 24-letnica, ki zaradi strahu pred posledicami ni povedala imena.
Na protestih so zelo aktivni tudi mali podjetniki, ki so zaradi zaprtja izgubili posel in imajo na primer težave, ko morajo zaposlenim izplačati plačo. Za Kitajce postaja nesprejemljivo, da je zaradi nekaj posamičnih primerov okužbe treba zapreti celo ulico s trgovinami in lokali, medtem ko v neposrednih prenosih tekem s svetovnega prvenstva v Katarju vidijo rajanje in množice na stadionih brez mask.
Sedanji plaz protestov se je sicer sprožil po smrti desetih ljudi v požaru v Urumquiju, glavnem mestu Xinjianga (kjer živijo islamski Ujguri), potem ko so jih pri reševanju iz gorečega stanovanjskega bloka ovirali ukrepi zaprtja. Za zdaj pa med protesti po kitajskih mestih ni povezave, kaj šele enotne organizacije.
Okuženih je vse več
Kitajski mediji o protestih ne poročajo, oblasti pa se različno odzivajo. V nekaterih mestih jih poskušajo zadušiti z aretacijami. Predvsem blokirajo družbena omrežja, a jim to ne uspe vedno. Vsekakor je protestiranje proti sanitarnim ukrepom in s političnimi zahtevami v zadnjih dneh postalo zelo množično, tako da je vprašanje, ali ga bodo oblasti lahko hitro onemogočile.
Povečuje se tudi število na novo okuženih. Po uradnih podatkih že presega 40.000 na dan. To ni presenetljivo glede na to, da so se Kitajci zelo malo cepili in še to z manj učinkovitimi kitajskimi cepivi. Tako so drastični ukrepi nujni, da se prepreči širitev pandemije. Ti ukrepi pa tudi omogočajo režimu Xi Jinpinga, da poveča nadzor nad prebivalci.
