Evropska kohezijska sredstva so zagotovljena v okviru programskega obdobja 2021–2027, ki se bo izvajalo do vključno leta 2029. V prvi polovici leta 2023 bodo predvidoma objavljeni prvi javni razpisi za projekte na prednostnih področjih:

  • pametnejša Slovenija (inovativno in pametno gospodarsko preoblikovanje);
  • bolj zelena, nizkoogljična Slovenija (vključno z energetskim prehodom, krožnim gospodarstvom, prilagajanjem na podnebne spremembe in obvladovanjem tveganj);
  • bolj povezana Slovenija (mobilnost in povezljivost IKT);
  • bolj socialna Slovenija (evropski steber socialnih pravic in podpora za zdravstveno varstvo) in
  • Slovenija bliže državljanom (trajnostni razvoj mestnih, podeželskih in obalnih območij ter lokalne pobude).

Dodatno so Sloveniji na voljo sredstva novega Sklada za pravični prehod, ki so namenjena podpori Zasavju in Savinjsko-Šaleški regiji zaradi opuščanja rabe premoga.

Foto: SVRK

Kmalu se bodo začeli izvajati tudi Interreg projekti, za katere lahko prve razpise pričakujemo še pred novim letom 2023. Za vlaganja v obnovljive vire energije pa bo na voljo tudi Švicarski prispevek od leta 2023 dalje.

V nadaljevanju predstavljamo, kam bomo v Sloveniji vložili evropska sredstva iz prednostnega področja »zelena, nizkoogljična Slovenija«.

Prihodnost je v obnovljivih virih energije

Kako pomembna je energetska samooskrba, se je pokazalo ob začetku energetske krize v Evropski uniji, zato ne preseneča, da je pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov pomemben cilj držav članic EU.

Za energetsko učinkovitost, vlaganja v obnovljive vire energije (OVE) in razvoj pametnih energetskih omrežij bo Sloveniji na voljo približno 269 milijonov evrov evropskih sredstev, od tega večji del – približno 168 milijonov evrov – za naložbe v OVE.

»Pri tem je glavno vlaganje v projekte, ki bodo prispevali k dvigu proizvodnje energije iz OVE in bodo podpirali energetsko samozadostnost, ter v projekte za pretvorbo presežkov električne energije iz OVE in povezovanje omrežij za potrebe shranjevanja energije ob pretvorbi,« pojasnjuje dr. Aleksander Jevšek, minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Evropska sredstva v okviru področja »bolj zelena, nizkoogljična Slovenija« bodo lahko črpala tudi podjetja – vključno z energetskim prehodom, krožnim gospodarstvom, prilagajanjem podnebnim spremembam in obvladovanjem tveganj.

EU projekt OŠ Preddvor, Foto: Klemen Razinger

Z evropskimi sredstvi nad energetsko revščino

Slovenija bo morala v prihodnjih letih v skladu z direktivo o energetski učinkovitosti energetsko prenoviti skoraj 26 mio m² površin stavb, od tega dobro tretjino v standardu skoraj nič-energijskih stavb ter zagotoviti zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v stavbah za vsaj 70 % do leta 2030 glede na leto 2005.

K dosegu tega cilja bodo pomembno prispevala prav evropska sredstva, saj bo približno 103 milijone evrov namenjenih za energetsko prenovo stavb z upoštevanjem trajnostne gradnje ter naprednim upravljanjem sistemov. V ta okvir sodijo tudi ukrepi za ozaveščanje socialno ranljivih skupin in zmanjševanje energetske revščine.

Spodbujamo razvoj občin

Slovenija bo nadaljevala tudi z vlaganji v odvajanje in čiščenje vode, za kar bo namenila približno 169 milijonov evrov evropskih sredstev. S tem bomo občinam zagotovili sredstva za ustrezno infrastrukturo za odvajanje in čiščenje komunalnih voda ter vodooskrbo, prebivalcem Slovenije pa boljšo kakovost bivanja v čistejšem okolju z varnim in zanesljivim dostopom do pitne vode.

Potrebujete več informacij?

  • Imate dobro idejo oziroma dober projekt?
  • Ste na začetku podjetniške poti?
  • Širite poslovanje, pa nimate zaprte finančne konstrukcije?
  • Ali pa vas naložbena politika zanima in si želite informacije iz prve roke?

Vprašajte interaktivno svetovalko Emo, ki vam je na voljo na spletni strani www.evropskasredstva.si, preko maila eutocka.svrk@gov.si ali brezplačne telefonske številke 080 20 23.