Če od teh odštejemo približno trideset tisoč tujih državljanov, za katere sklepamo, da uveljavljajo zdravstvene storitve izven Slovenije (pravico do izbire pa imajo), to pomeni, da trenutno približno 100.000 državljanov Slovenije nima svojega izbranega osebnega družinskega, otroškega ali šolskega zdravnika. To pa je že številka, ob kateri bi pristojne morala hudo boleti glava, še zlasti ob dejstvu, da se v mnogih zdravstvenih domovih napoveduje odhod zdravnikov v pokoj, novih pa nikakor ne morejo najti.
Tako je v večjih mestih, a tudi v manjših. V Zdravstvenem domu (ZD) Črnomelj si na vse kriplje prizadevajo, da bi dobili še kakšnega zdravnika, vendar zaman. Direktor Andrej Matkovič pove, da že več let organizirajo srečanje študentov medicine, tudi dentalne medicine, iz občin Črnomelj in Semič. »Na tem srečanju želimo študentom predstaviti delo v zdravstvenem domu in potrebe po kadru. Predstavimo jim zdravnika družinske medicine, pediatra, urgentnega zdravnika, zobozdravnika … in jih nekako poskušamo navdušiti za te vrste specializacij. Predstavimo jim pogoje dela in okolje, v katerem bi delali. Ponujamo jim tudi štipendije od drugega letnika naprej. Ponujamo jim prakso, možnost volonterskega dela …. V obeh občinah je študentov na medicini več kot 25, vendar je odziv na dogodek slab. Pride jih nekje od štiri do osem. Tudi zanimanja za omenjene specializacije skorajda ni; redki pomislijo na to možnost. Po vseh teh letih imamo tako sedaj eno štipendistko, ki naj bi se specializirala za družinsko medicino, in letos smo podpisali pogodbo s študentom za specializacijo urgentne medicine. Izplen je zelo slab. Verjamem, da so tudi preostali zdravstveni domovi na tem področju zelo aktivni,« pravi Matkovič.
Rešitev vidi v tem, da bi bilo treba na sami fakulteti študentom na začetku študija družinskega zdravnika predstaviti v drugi luči. »Od študentov slišimo, da je družinski zdravnik predstavljen kot zdravnik, ki se veliko ukvarja z birokracijo in ima vsak dan veliko število pacientov. Poklic se jim predstavi tako, kot da so to neki roboti … Vidimo, da tudi denarne spodbude ne prinesejo rezultatov.«
V ZD Črnomelj je sicer trenutno toliko zdravnikov, kot je opredeljenih pacientov, vendar gledajo naprej, saj bodo morali odhajajoče nadomestiti. A kje bodo našli kader? Tega direktor ne ve. Vzpostavil je tudi stike z bivšimi jugoslovanskimi republikami, vendar tudi teh zdravnikov Slovenija ne zanima. Če že gredo v tujino, se raje odločijo oditi dvesto kilometrov dlje – v Avstrijo, kjer so plače in pogoji dela veliko boljši kot pri nas.
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika.
Saša Dončić: Za Luko je meja še vedno le nebo
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kaj je povedal poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan, zakaj je Saša Dončić prepričan, da ima njegov sin Luka v košarkarski igri še vedno veliko rezerve, kakšen je utrip v naselju turških delavcev v Orehku, zakaj je vsakoletni sejem kave v Trstu tako dobro obiskan, kako so Slovenci s kvačkami prišli do Guinnessovega rekorda, kakšne načrte ima skupina Atomik Harmonik, ki se vrača na sceno, kako narašča število prometnih nesreč s pobegom krivcev... – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
