V skupnem poročilu Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO), sklada ZN za otroke (UNICEF) in Svetovnega programa za hrano (WFP) so navedli tudi, da je delež ljudi, ki se soočajo z visoko stopnjo negotovosti preskrbe s hrano in podhranjenosti, »na najvišji ravni doslej,« saj je ta delež presegel tistega med konfliktom v letih 2013 in 2016.
V organizacijah ugotavljajo, da se bo v obdobju od aprila do julija, ko pogosto vlada pomanjkanje hrane, 7,76 milijona ljudi verjetno soočalo z akutno negotovostjo preskrbe s hrano, 1,4 milijona otrok pa bo podhranjenih. Prav tako so opozorili, da primanjkljaj hrane v državi predstavlja več kot polovico celotnega pridelka Južnega Sudana.
»Južni Sudan na prvi bojni črti podnebne krize«
»Vse leto smo bili v fazi preprečevanja lakote in smo preprečili najhujše posledice, vendar to ni dovolj,« je opozorila Makena Walker, vršilka dolžnosti direktorice WFP v Južnem Sudanu. Po njenih besedah je »Južni Sudan na prvi bojni črti podnebne krize in družine iz dneva v dan izgubljajo domove, živino, polja in upanje zaradi ekstremnih vremenskih razmer«. Zaključila je, da se bo brez humanitarne pomoči v hrani še več milijonov ljudi znašlo v vedno težjem položaju, kjer ne bodo zmogli nahraniti svojih družin.
V poročilu so krivdo za stanje v državi pripisali kombinaciji konfliktov, slabih makroekonomskih razmer, ekstremnih podnebnih pojavov, naraščajočih stroškov hrane in goriva ter zmanjšanja sredstev za humanitarne programe. Najmlajša država na svetu se spopada s smrtonosnimi spopadi, naravnimi nesrečami, gospodarskimi težavami in nenehnimi spopadi, odkar je leta 2011 pridobila neodvisnost od Sudana.
Prejšnji mesec je agencija ZN za odzivanje na izredne razmere OCHA sporočila, da naj bi poplave v Južnem Sudanu prizadele približno 909.000 ljudi, saj so hudourniki uničili pridelke in domove.
