ZN so najmlajšo državo na svetu že večkrat opozorili, da ji grozi vrnitev v vojno, saj pogosto medetnično nasilje in politični spopadi spodkopavajo omejen napredek, dosežen pri izvajanju mirovnega procesa, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Med spopadi v okrožju Tambura v zvezni državi Zahodna Ekvatorija je prišlo do hudih kršitev in zlorab človekovih pravic, vključno z več sto uboji,« je navedeno v skupnem poročilu, ki sta ga danes objavila misija ZN v Južnem Sudanu (UNMISS) in Urad ZN za človekove pravice.
Za nasilje so krivi pripadniki oboroženih sil, zvestih predsedniku Salvi Kiirju in tekmecu, podpredsedniku Rieku Macharju, ter z njimi povezane milice. Napadalci so se pogosto gibali v majhnih skupinah, bili oblečeni v črna oblačila, zakrivali obraze in govorili več jezikov, piše v poročilu.
Umor, posilstva, ugrabitve...
Poročilo ugotavlja, da je bilo med junijem in septembrom lani v spopadih med rivalskimi skupinami v okrožju Tambura ubitih najmanj 440 civilistov, 18 ranjenih, 74 pa jih je bilo ugrabljenih. Najmanj 64 civilistov je bilo žrtev spolnega nasilja, še 56 ljudi pa je pogrešanih. V tem obdobju je bilo približno 80.000 ljudi prisiljenih zapustiti domove, da bi se izognili spopadom.
Med drugimi kršitvami človekovih pravic, ki jih je odkrila preiskava, so bili plenjenje in uničevanje premoženja, vpoklic otrok, napadi na objekte, sovražni govor in spodbujanje k nasilju. V poročilu ZN je prav tako navedeno, da so med osumljenci za spodbujanje in pomoč pri nasilju visoki vojaški uradniki, voditelji skupnosti in verski voditelji.
»Vse strani v konfliktu pozivamo, naj odgovarjajo za vse posameznike, ki so med drugim vpleteni v umore, posilstva in ugrabitve ter druge hude kršitve človekovih pravic. Storilci tako brutalnega nasilja v Južnem Sudanu ne smejo ostati nekaznovani,« je dejala visoka komisarka ZN za človekove pravice Michelle Bachelet.
Petletna državljanska vojna terjala skoraj 400.000 življenj
Južni Sudan od svoje neodvisnosti leta 2011 velja za kronično nestabilno državo, v kateri se je odvijala petletna državljanska vojna med silami, zvestimi Kiirju in Macharju, ki je zahtevala skoraj 400.000 življenj. Pred dvema letoma sta oba politika oblikovala skupno vlado in s tem utrdila mirovni sporazum, podpisan leta 2018, s katerim naj bi se konflikt končal.
Mnogi opozarjajo, da se ključne določbe mirovnega sporazuma še vedno ne izvajajo. Ker ni bilo oblikovano enotno poveljstvo oboroženih sil, kar je ključen element mirovnega sporazuma, je nastalo okolje, v katerem je nasilje še vedno zelo razširjeno, pravijo ZN.
