Ministrica je spomnila, da je pojav tiskane knjige v času reformacije sicer omogočil hiter pretok informacij, vendar je knjiga dolgo ostala dostopna le manjšemu delu prebivalstva. V času Primoža Trubarja in Adama Bohoriča je znalo brati in pisati manj kot štiri odstotke prebivalcev takratne dežele Kranjske, ta privilegij pa je bil dostopen le redkim ženskam in praviloma le bogatejšim slojem.
Z uvedbo obveznega šolstva v času Marije Terezije dobrih 250 let kasneje je delež nepismenega prebivalstva strmo padel, danes pa posameznik po ministričinih besedah za pismenost potrebuje tudi sposobnost kritičnega mišljenja.
»Zato je komunikacija danes mnogo več kot le obvladovanje jezika, je tudi ustno izražanje in predvsem poslušanje, ta tako pogosto pozabljeni del dialoga,« je izpostavila v nagovoru. Tudi knjiga po njenih besedah danes ni več le vir informacij, ampak »zatočišče samote in tišine, ki sta v času vseprisotnih družbenih omrežij tako težko dosegljivi«. Pri tem je sicer kot zaskrbljujoč navedla podatek iz raziskave leta 2019, da skoraj polovica odraslih v Sloveniji ne prebere niti ene knjige letno.
V govoru se je navezala tudi na državo, ki mora po njenih besedah zagotoviti dostopnost vsebin v slovenskem jeziku za vse in s tem preprečiti privilegiranje posameznih družbenih skupin nad drugimi.
Če so reformatorji v 16. stoletju demokratizirali dostop do znanja in začeli uveljavljati demokratična načela, kar je bilo "akt poguma in odločnosti", to danes po ministričinih besedah na podoben način potrebujemo za zagovarjanje pravic, zlasti manjšinskih in marginaliziranih skupin.
Iz podobnega razloga je po njenem mnenju treba poskrbeti, da javna občila ostanejo javna in neodvisna, da bodo »necenzurirane, politično neobarvane vsebine ostale dostopne vsem«.
Ministrica je spomnila na prihajajoče gostovanje Slovenije na knjižnem sejmu v Frankfurtu leta 2023, kar bo po njenih besedah še ena priložnost za uveljavljanje slovenske kulture v tujini. »Slovenski kulturi so odprta vrata v svet, ne le na svetovne knjižne trge, ampak tudi v globalno misel 21. stoletja, ki jo danes lahko aktivno in demokratično sooblikujemo z drugimi narodi, kar se je v času mislecev in piscev, ki se jim danes poklanjamo, zdelo nemogoče,« je dejala Asta Vrečko.
Proslava, ki sta se je udeležila tudi predsednik republike Borut Pahor in predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, je bila posvečena slovenskemu jeziku. Umetniški del z naslovom Poezija slovnice, veselje jezika je po scenariju jezikoslovca Kozme Ahačiča in v režiji Damjana Kozoleta potekal v spomin na prvo slovensko slovnico Zimske urice proste Adama Bohoriča iz leta 1584.
Dan reformacije je v Sloveniji državni praznik od leta 1992.
