Polete so izvajali predvsem nad Zelenortskimi otoki, opravili so jih z raziskovalnim letalom DC-8 ameriške vesoljske agencije Nasa s pilotom Matevžem Lenarčičem in s preleti satelita Aeolus, je povedal vodja Centra za raziskave atmosfere in dekan Fakultete za znanosti o okolju Univerze v Novi Gorici Griša Močnik.
»Merilni znanstveni poleti so bili podrejeni temu, zaradi česar smo tudi bili tam, se pravi kalibriranju satelita, tako da smo morali biti na določeni točki takrat, ko je tja prišel tudi satelit. To pa je bilo z letalom v zraku dokaj težko,« je pojasnil Lenarčič.
Močni vetrovi, ki jih povzročajo tudi cikloni, nastajajoči na tem območju, prinašajo velike količine saharskega peska, črnega ogljika in drugih onesnaževal preko Atlantika v Amazonijo in Mehiški zaliv. »Vpliv tega pojava na nastajanje tropskih neviht še ni dobro raziskan. Naše raziskave bodo poskušale odgovoriti tudi na vprašanje, zakaj puščavski pesek ostaja tako dolgo v zraku, koliko segrevajo atmosfero mešanice peska in saj ter kako vplivajo na nastanek neviht,« je povedal Močnik.
Obdelava tokrat izmerjenih rezultatov bo trajala še nekaj časa, v raziskave pa bodo vključili tudi doktorske študente in podoktorske sodelavce novogoriške univerze.
Vsaka resna raziskovalna ustanova in univerza se danes vsaj delno ukvarja tudi z raziskavami podnebja in podnebnih sprememb, je dodal rektor univerze Boštjan Golob. »Univerza v Novi Gorici ima to srečo, da imamo opremo, kadre in sodelovanje z Matevžem Lenarčičem, da lahko del teh podatkov pridobimo na licu mesta. To je pomembna stvar, ki nam daje možnost, da smo bolj aktivni v teh raziskavah,« je ugotavljal.
Rektor še upa, da bo predvsem družba razumela, da sodobni izzivi, ki se dotikajo podnebnih sprememb, brez znanosti ne bodo izginili sami od sebe.
