Spremembe sledijo ustavni odločbi, objavljeni julija. V skladu z njo je veljavna ureditev, po kateri zakonsko zvezo skleneta le osebi različnega spola in istospolna partnerja v formalni partnerski zvezi ne moreta skupaj posvojiti otroka, v neskladju z ustavno prepovedjo diskriminacije. Ustavno sodišče je naložilo DZ, da neustavnost odpravi v šestih mesecih.
Določilo je tudi, da do sprememb zakonodaje velja, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb ne glede na spol in da lahko istospolna partnerja v partnerski zvezi skupaj posvojita otroka pod enakimi pogoji kot zakonca.
Vlada je kot predlagateljica sprememb poudarila navedbe ustavnega sodišča, da takšne diskriminacije ni mogoče upravičiti s tradicionalnim pomenom zakonske zveze kot skupnosti moža in žene in tudi ne s posebnim varstvom družin. Odločitev po navedbah sodišča ne zmanjšuje pomena instituta tradicionalne zakonske zveze kot življenjske skupnosti moža in žene in ne spreminja pogojev ali posledic sklepanja zakonske zveze med osebama različnega spola. Pomeni zgolj to, da lahko odslej poleg raznospolnih partnerjev zakonsko zvezo sklepajo tudi istospolni partnerji, je še izpostavila vlada.
V SDS in NSi ne razumejo
Poslanske skupine koalicije so vladi v svojih stališčih pritrdile, poslanski skupini SDS in NSi pa sta ji oporekali. Po besedah SDS so imeli istospolni pari že do zdaj enake pravice razen posvojitve in oploditve z biomedicinsko pomočjo. Po mnenju NSi pa ni razumljivo, kako ima lahko zveza med moškim in žensko enak pomen kot zveza med istospolnima osebama. Zveza med moškim in žensko je po njihovih navedbah zveza, iz katere po naravi izhaja novo otroško življenje, medtem ko pri zvezi istospolnih ni tako.
V EU je skupno posvojitev otrok za istospolne pare uredilo 13 držav članic, in sicer Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Irska, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija in Švedska.
Predlogi novel s področja starševskega varstva, šolske prehrane in visokega šolstva končali zakonodajno pot
DZ je po opravljenih splošnih razpravah sklenil, da trije opozicijski zakonski predlogi niso primerni za nadaljnjo obravnavo. Predlogi novel zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, o šolski prehrani ter o visokem šolstvu so tako končali zakonodajno pot.
V SDS so želeli s predlogom novele zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih uvesti univerzalni otroški dodatek, ki ne bi bil več vezan na dohodke in premoženje družine. Trenutno stanje na področju otroških dodatkov je po njihovi oceni rezultat zgrešene družinske politike zadnjih več deset let. Otroški dodatki so izgubili svoj namen instrumenta družinske politike in postali le še ena vrsta socialne pomoči, poudarjajo.
Vlada ne podpira predloga, ker po njenem prepričanju poglablja družbene neenakosti in potiska revne ter marginalizirane družine še bolj na obrobje družbe. Z vlado so se v petkovi splošni razpravi strinjali tudi v poslanskih skupinah koalicije. Za sklep, da je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo, je tako danes glasovalo 31, proti pa 48 poslancev.
S predlogom novele zakona o šolski prehrani pa so v največji opozicijski stranki predlagali brezplačno malico in kosilo za vse osnovnošolce in srednješolce, in sicer od 1. januarja 2024. Koalicija predloga ni podprla, ker je vlada že pripravila predlog interventnega zakona za tekoče šolsko leto, s katerim bo zajezila socialno stisko učencev, dijakov in študentov ter najprej zamrznila cene šolske prehrane in bivanja v dijaških in študentskih domovih.
Ob današnjem glasovanju je za sklep, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, glasovalo 30, proti pa 48 poslancev.
Predlagane dopolnitve zakona o visokem šolstvu, ki so jih vložili v NSi, pa bi omogočile ustanovitev in akreditacijo samostojnega visokošolskega zavoda za potrebe vojaškega izobraževanja. Vlada je predlogu nasprotovala, prav tako koalicijski poslanci, ki so v petek napovedali, da ga ne bodo podprli. Po njihovih besedah ustanovitev takšnega visokošolskega zavoda ne podpira niti stroka, ki svari pred rušenjem avtonomnosti visokega šolstva.
Da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo, meni 48 poslancev, 31 pa jih je glasovalo za.
