Število zaposlenih na ravni gospodarstva regije se je povečalo za 3 odstotke, kar je največjo število zaposlenih od leta 2009 naprej. Neto dodana vrednost in neto dodana vrednost na zaposlenega sta se glede na predhodno leto prav tako povečali, prva za 20 odstotkov, druga za 17 odstotkov. To kaže na povečanje produktivnosti dela gospodarskih družb v letu 2021. Med gospodarstvi vseh statističnih regij je goriško doseglo drugo največje povečanje neto čistega dobička glede na leto poprej.
Pozitiven prispevek k presežku v trgovinski bilanci
Vrednost regijskega blagovnega izvoza v letu 2021 znašala 1.754 milijonov evrov, kar predstavlja 4,4 odstotka vrednosti v Sloveniji. V primerjavi z vrednostjo izvoza blaga 2020 se je v letu 2021 ta povečala za 25,7 odstotka. Uvoz blaga v regijo je lani znašal 1.536 milijonov evrov, kar predstavlja 3,7 odstotka vrednosti uvoza v Slovenijo. V primerjavi z vrednostjo uvoza blaga leto poprej se je ta v letu 2021 povečala za 32,5 odstotka.
Pokritost izvoza nad uvozom je bila 114-odstotna, kar pomeni, da goriška regija spada v skupino tistih, ki pozitivno prispevajo k presežku v trgovinski bilanci. V letu 2021 je regija ustvarila 217 milijonov evrov blagovnega presežka. V vseh kvartalih 2021 je regija zabeležila rast izvoza, v prvih treh kvartalih višjo od povprečja v Sloveniji. Tudi uvoz blaga je v prvi polovici 2021 rastel hitreje od povprečne slovenske rasti. Največji uvozni in izvozni trg je EU. V letu 2021 je vrednost uvoženega blaga iz EU znašala 78,8 odstotka, izvoza blaga v EU pa 69,4 odstotka.
Predelovalne dejavnosti z izjemnim neto čistim dobičkom
Zaradi epidemije so bile še vedno zelo prizadete družbe iz kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnosti, pri ostalih pa je bil poslovni izid glede na leto poprej boljši. Najbolj so neto čisti dobiček glede na predhodno leto povečale družbe v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih in v predelovalnih dejavnostih. Družbe v predelovalni dejavnosti so dosegle tudi največji obseg neto čistega dobička regije, kar 43-odstotnega.
Največji potencial za hitrejši razvoj in še višjo konkurenčnost regije so podjetja sama. Predvsem tista, ki vlagajo v znanje, so inovativna in prepoznana na tujih trgih in ustvarjajo visoko dodano vrednost. GZS Severno Primorska gospodarska zbornica pa mora biti močan vezni člen med člani in vsemi pomembnimi odločevalci (lokalna skupnosti, država) ter poskrbeti, da bo v regiji privlačno in zdravo poslovno okolje, v katerem bi želeli živeti in delati.
Čezmejne zgodbe z vizijo skupne prihodnosti
Odlična lega neposredno ob meji z Italiji in v zaledju pristanišča Koper in Trsta ponuja številne priložnosti za povezovanje. V tem prostoru potekajo številni čezmejni projekti. Ponosni smo, da jutri in v torek, 27. in 28. septembra, organiziramo v Novi Gorici že 2. konferenco Vodikov ekosistem severnega Jadrana, pri čemer so naša podjetja pomembni akterji in povezovalci pri nastajanju prve transnacionalne vodikove doline v Evropi.
Evropska prestolnica kulture GO! 2025 z geslom GO! BORDERLESS je edinstvena zgodba, v kateri se prepletajo spomini na preteklost in vizije za prihodnost in ustvarjajo participativno, učinkovito kulturno strategijo za dolgoročno izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev celotnega obmejnega območja. Leta 2025 bosta tako slovensko prestolnico kulture čezmejno zastopali Nova Gorica in Gorica.
Največji izziv za regijo in celotno slovensko gospodarstvo pa je zagotovo energetska draginja in dobava energentov, ki pod vprašaj postavlja nemoteno poslovanje precejšnjega števila slovenskih podjetij.
Mag. Nevenka Volk Rožič je direktorica Severno Primorske gospodarske zbornice, Nova Gorica.
