Ukrajinska vojska je napredovanje svojih sil na severovzhodu ustavila šele na meji z Rusijo. Okoli 10.000 ruskih vojakov je s tega območja vzhodno od Harkiva zbežalo čez mejo in za seboj pustilo uničene tanke ter drugo orožje s strelivom.
Menda se tudi na jugu, na območju mesta Herson, počasi umika 25.000 ruskih vojakov, kar je petina ruske vojske v Ukrajini. Ti se bodo morali slej ko prej umakniti s severnega brega Dnepra in Hersona, ker so Ukrajinci uničili vse mostove na tej reki, ki je široka več kot kilometer. Preskrbovanje, pošiljanje okrepitev in tudi hiter umik, kakršen je Rusom konec tedna uspel na vzhodu iz Izuma, so potemtakem tu precej onemogočeni.
Zdaj bi Ukrajinci lahko še kje z ofenzivo, podobno kot na severovzhodu, presenetili nebogljeno rusko vojsko, kot ena takih možnosti se omenja prodor na jugovzhod do Mariupolja. Vsekakor so v prednosti ne le številčno (Rusi sploh nimajo rezerv), ampak tudi glede obveščevalnih podatkov, saj se lahko opirajo na Ukrajince na okupiranih ozemljih in tudi na zahodne podatke satelitov.
Rusi odgovorili z napadi na civilne cilje
Ruska vojska je na ukrajinske uspehe odgovorila tako, da je raketirala civilno infrastrukturo daleč stran od fronte, tudi vodovod in več termo- in hidroelektrarn, tako da je več milijonov Ukrajincev ostalo brez vode in elektrike, tudi v Harkivu. Sicer je že uničeno praktično vse ukrajinsko gospodarstvo, izjema je kmetijstvo.
Glede možnosti uporabe taktičnega jedrskega orožja, kar bi pomenilo popolno uničenje katerega od ukrajinskih mest, francoski vojaški analitik François Heisbourg pravi: »Putin dobro ve, da je jedrsko orožje samo za medsebojno zastraševanje in da bi v primeru njegove uporabe tvegal uničenje svoje države. Težko je verjeti, da bi to storil zato, ker so ruski vojaki bežali iz Kupjanska in Izuma, mestec bogu za hrbtom, za kateri Rusi nikoli niso slišali.« Sicer bi se Francija na ruski jedrski napad na Ukrajino takoj odzvala tudi s pomočjo svojih jedrskih podmornic.
Kritike Putina se stopnjujejo
Zmagoviti ukrajinski prodor vzhodno od Harkiva z osvojitvijo Kupjanska in Izuma pa je vendarle povsem odpravil še tisto malo morale in zaupanja v svoje poveljnike, ki so ju ruski vojaki imeli. V Rusiji na družbenih omrežjih tudi tisti, ki so doslej podpirali »specialno operacijo«, kritizirajo Vladimirja Putina, torej ne le prozahodni demokrati, ampak tudi nacionalisti. Že v petek je skupina trinajstih lokalnih politikov ene od občinskih skupščin iz Sankt Peterburga v pismu dumi zahtevala, da odstavi predsednika države Putina zaradi sedanjih hudih porazov. V pismu je rečeno, da so sovražnosti v Ukrajini »škodile varnosti Rusije in njenih državljanov« kot tudi gospodarstvu, niso pa preprečile napredovanja Nata na ruske meje. Zahtevo po odstopu je v javnem pismu Putinu v soboto podpisalo sedem lokalnih politikov ene od moskovskih občin. Nekateri analitiki zdaj dopuščajo možnost, da se bosta ponovili leti 1905 in 1917, ko je v Rusiji zaradi porazov v vojni prišlo do prevrata. Vojna je namreč lokomotiva zgodovine, kot je dejal Trocki, osrednja osebnost obeh revolucionarnih let.
V Kijevu pa je ukrajinski obrambni svet, na čelu katerega je predsednik države Volodimir Zelenski, kot svoj vojni cilj postavil tudi »demilitarizacijo« Rusije, kar je Putinov izraz ob napadu na Ukrajino 24. februarja. Ukrajina hoče tako preprečiti, da bi jo Rusija čez nekaj let znova napadla. A glede na velike potenciale Rusije je izid vojne še negotov.
