Na Slovenski popevki sta pesem zapela Majda Sepe (1937–2006) in Nino Robič (1931–2014), čigar izvedba je bila tudi izdana na plošči in tako postala bolj znana od Majdine. V prvem letu Slovenske popevke je občinstvo nagradilo pesmi Mandolina, Zvezde padajo v noč in Pojdi spet na Bled. Slednja je dobila prvo nagrado strokovne žirije. Pesem Zemlja pleše pa je dobila le priznanje za besedilo.
Avtor besedila je bil slovenski pesnik, dramatik in tekstopisec Gregor Strniša (1930–1987). Za svoja dela je prejel nagrado Prešernovega sklada (1964), Župančičevo (1974) in Prešernovo nagrado (1986). Njegovo življenje pa ni bilo le ovenčano z nagradami. V letih po vojni je bil preganjan, leta 1949 aretiran skupaj z očetom in mamo ter za dve leti obsojen zaradi pomoči političnim emigrantom in izdajanja državnih skrivnosti. Po pritožbi so mu kazen povečali na štiri leta in ga po dveh pogojno izpustili. Z denarjem od avtorskih honorarjev je leta 1963 odkupil lastno, pred leti zaplenjeno hišo.
Avtor glasbe Mojmir Sepe (1930–2020) ima na Sazasovem seznamu zapisanih več kot 500 del. Njegovi pesmi Brez besed in Pridi, dala ti bom cvet sta Jugoslavijo zastopali tudi na pesmi Evrovizije.
Z Mojmirjem se je Majda poročila pri svojih devetnajstih. Otroštvo je preživela v ljubljanskem gradu z mamo uradnico in očetom, ki je vozil rešilca. Že kot srednješolka je delovala kot manekenka in na eni modnih revij spoznala bodočega moža.
Eden izmed članov naše žirije, Andrej Lenič, je na ljubljanski radio prišel leta 1969 in tam kot glasbeni urednik ostal do upokojitve. »Mojstra Adamiča sem tako spoštoval, da sem ga skoraj onikal,« se spominja Lenič. »Zame je Zemlja pleše eden največjih hitov in zelo pogosto sem jo uvrstil v svojo glasbeno opremo. Nino Robič, ki je to pesem pel, sicer moj sodelavec, mi je nekoč malo za šalo celo dejal, da se preveč vrti, in če se ne bom malo umiril s to pesmijo, bo šel v arhiv in uničil trak.
