V ameriškem senatu so demokrati sprejeli obsežen, 740 milijard dolarjev vreden zakonodajni sveženj, ki vključuje doslej največji paket ukrepov in spodbud proti segrevanju ozračja, znižuje stroške zdravstva ter uvaja nov davek za velike korporacije. Zakonodaja za zmanjšanje inflacije, kot je njeno uradno ime, je nepričakovana spodbuda za stranko in za predsednika Joeja Bidna tri mesece pred kongresnimi volitvami. Dolgo časa je namreč kazalo, da je ta Bidnov zakonski predlog mrtev, prejšnji mesec pa so se politične karte nenadoma obrnile.
Pogajanja o cenah zdravil
Paket ima tri velike stebre. Eden je okoljski in predvideva, da bodo ZDA s skoraj 400 milijard dolarjev vrednimi ukrepi zmanjšale količino toplogrednih plinov do leta 2030 za štirideset odstotkov glede na leto 2005. Med ukrepi so do 7500 dolarjev (7360 evrov) subvencije za nakup električnega avtomobila (pri čemer akumulator ne sme biti narejen iz surovin na Kitajskem), spodbude elektropodjetjem, da se usmerijo k obnovljivim virom energije, nastanek zelene banke za financiranje projektov čiste energije in nov davek na uvoženo nafto.
Na področju zdravstva se bo državni program zavarovanja za starejše Medicare lahko s podjetji prvič pogajal o cenah zdravil na recept, kar naj bi znatno znižalo njegove stroške. Starejšim na leto za (do)plačila za zdravila na recept ne bodo smeli zaračunati skupno več kot 2000 dolarjev, večina cepiv bo brezplačnih. Podjetja, ki bodo cene zdravil povišala za več, kot bo znašala inflacija, čaka posebna dajatev. Podaljšali bodo ukrepe za znižanje cen zdravstvenega zavarovanja v okviru programa Obamacare.
Na področju davkov zakonodaja uvaja petnajstodstotni davek za podjetja, ki imajo na letni ravni več kot milijardo dolarjev dobička, kar naj bi v zvezno blagajno prineslo 258 milijard dolarjev. V davčno službo bodo vložili 80 milijard dolarjev, kar naj bi se večkratno povrnilo z bolj učinkovitim pobiranjem davkov, zlasti od bolj premožnih, ki se temu izogibajo.
Sanders stisnil zobe
Zakonodajni paket je zmanjšana verzija Bidnovega predvolilnega programa Zgradimo nazaj bolje, ki je bil v izhodišču težak več kot 3000 milijard dolarjev. Del tega programa s področja infrastrukture je bil sprejet lani z delno podporo republikancev in je vreden 1200 milijard dolarjev. Ta nova zakonodaja združuje nekatere Bidnove predloge (številnih pa ne), ki so bili tedaj potisnjeni ob stran.
A niti tej zakonodaji dolgo ni kazalo dobro. Demokrati so zanjo potrebovali vse svoje glasove v senatu. Senatorja Joe Manchin iz Zahodne Virginije in Kyrsten Sinema iz Arizone pa sta imela številne pomisleke. Lani se je že zdelo, da bo vse padlo v vodo, potem pa sta prejšnji mesec povsem nepričakovano Manchin in vodja demokratov v senatu Chuck Schumer našla skupni jezik, sicer ob številnih kompromisih, denimo za energetska podjetja, ki so v Zahodni Virginiji zelo močna. Na levi je bil najbolj nezadovoljen neodvisni Bernie Sanders, ki pa je na koncu podprl zakonodajo. Proti njej je bilo vseh 50 republikancev, ki trdijo, da bodo višji davki škodovali ekonomiji, podprlo jo je vseh 48 demokratskih in dva neodvisna senatorja, odločilni glas pa je dodala predsednica senata Kamala Harris. Republikanci zakonodaje ne morejo blokirati z obstrukcijo, saj sodi med izjeme. Zdaj mora o njej glasovati še predstavniški dom, kjer imajo demokrati manj tesno večino. Predvidoma bo to še ta teden, potem bo zakon podpisal Biden.
