V mojih otroških letih je po Krasu pogosto gorelo. Večinoma je požare zanetila železnica. Očitno so to težavo dokaj uspešno rešili, saj je takih požarov bistveno manj. Smo pa pogosto poslušali novice o tem, kako gori v sredozemskih deželah in koliko deset in sto hektarov gozda je kje pogorelo. A sušna poletja se počasi širijo proti severu. Res je letošnja suša zlasti na Primorskem izjemna, vendar se bojim, da bo v prihodnje še kakšna (upam, da ne prehitro, da se bodo tla jeseni in pozimi lahko napila vode v globino). Nismo ravno vajeni gledati prizorov, ki so zvečer podobni vulkanskim izbruhom, podnevi pa gledati ogromne dimne stebre, ki se dvigajo v nebo. Sicer je res, da se je Kras v zadnjih 40 letih precej zarasel in gozdne požare je precej težje omejiti in pogasiti kot travniške. A dejstvo je, da nam, poleg vročine in suše, gozdove jemlje tudi ogenj. Včasih me kakšen požar tam niti ni kaj dosti prizadel. Rekel sem si, no, saj včasih je bila to gmajna, se bo že zaraslo. A ker postajajo vse pogostejši, počasi vrag jemlje šalo.
Sicer pa je gospa Lučka Kajfež Bogataj lepo povedala, da bo Slovenija postajala vse bolj podobna Krasu. Marsikdo je to prebral in v naslednjem hipu na to pozabil, ali pa se niti nismo zavedeli, kaj to v resnici pomeni, ni nam prišlo do živega. Kajti tudi Kras bo vse bolj postajal podoben kakšni vroči Dalmaciji ali Grčiji. Morda boste rekli, da pa tam tudi kaj raste. Seveda, a tudi požari so pogostejši, pa vodnih virov je manj. Ljudje pa se težko prilagajamo. Kar predstavljajte si, da bi izbruhnili požari na Pohorju ali pa na Krimu. Si težko predstavljate? Tudi jaz, a ni rečeno, da se ne bo kdaj zgodilo.
Zadnjič sem na preoranem polju videl kakih pet centimetrov visoko koruzo. Po zdravi pameti jaz letos v tej suši res ne bi ponovno sadil koruze, sploh ker se nam obetata huda vročina in suho vreme. Rinjenje z glavo skozi zid? Kaj pa vem … Morda en dokaz več, da se oklepamo preizkušenih vzorcev vse dotlej, dokler nas to pošteno ne udari po glavi, ali pa še takrat ne popustimo. Sicer pa, eno se je privaditi, prilagoditi na določene razmere, drugo pa delovati v zelo spremenljivih razmerah, ko vnaprej ne veš, kako bo.
