Diskriminacija katoliške skupnosti v naslednjih desetletjih je konec šestdesetih letih sprožila množične proteste. Poskus oblasti, da jih surovo zatre, je leta 1969 sprožilo tako razširjeno nasilje, da je London na Severno Irsko poslal vojsko, kar je kmalu botrovalo nasilju in terorizmu polvojaških skupin obeh skupnosti. Trajalo je tri desetletja. Umrlo je več kot 3500 ljudi.
Na razmerje med Londonom in Dublinom, tudi v odnosu do Severne Irske, je pozitivno vplivalo članstvo v EU. Obe državi sta se včlanili leta 1973. Leta 1985 sta podpisali sporazum, po katerem naj bi s skupnimi močmi vzpostavili mir na Severnem Irskem, kar je bilo ključno za dosego velikonočnega sporazuma leta 1998, ki je prinesel mir. Brexit je vse obrnil na glavo in postavil vprašanja o prihodnosti mirovnega procesa, meje med Severno Irsko in Irsko (za ljudi in blago), saj je prej nevidna notranja meja v EU postala meja med EU in Britanijo, ter odnosov Irske s Severno Irsko, ki je ostala na skupnem trgu EU, in z Britanijo. Probleme naj bi preprečil severnoirski protokol kot ključni del brexita. Z njim sta se Irska in Britanija obvezali, da bosta ščitili velikonočni sporazum in da se bosta izognili trdi meji, vključno z vsemi fizičnimi mejnimi objekti in kontrolo pretoka ljudi na irskem otoku. Johnson zdaj želi črtati del protokola, ki predvideva kontrolo dela blaga, ki prihaja iz Britanije v Severno Irsko (in posredno na skupni trg EU), in sicer zaradi pritiskov severnoirskih unionističnih (protestantskih) politikov, ki zahtevajo črtanje celotnega protokola. To je dramatično poslabšalo britanske odnose z Irsko in EU, ki pravi, da gre za napoved kršenja mednarodnega prava. Govori se že o trgovinski vojni. Politična dinamika na Severnem Irskem pa se je na zadnjih volitvah zelo spremenila, saj je prvič zmagala nacionalistična (katoliška) stranka Sinn Fein, ki brani protokol in katere glavni cilj je združitev z Irsko.
