Dvodnevni vrh EU se je danes končal z razpravo evropskih voditeljev o naraščajočih cenah energentov in vse večjo verjetnostjo, da bi Rusija lahko zaustavila dobavo plina članicam Evropske unije, potem ko je v minulih dneh pomanjšalo dobavo zemeljskega plina na trge EU. Evropskupina je potrdila, da je Hrvaška izpolnila vse pogoje za prevzem evra. Tako je padla še ena ovira za uvedbo skupne evropske valute na Hrvaškem s 1. januarjem prihodnje leto.
Pozitivni premik v Sofiji: umik blokade Severne Makedonije
Voditelje EU je sicer dohitela še pozitivna vest iz Sofije, kjer je bolgarski parlament umaknil blokado začetka pristopnih pogajanj Severne Makedonije. Poslanci so namreč podprli francoski kompromisni predlog za deblokado pogajanj, ki je sicer v dani obliki za Skopje nesprejemljiv. Francoski kompromisni predlog predvideva, da mora Skopje v ustavo vnesti Bolgare kot konstitutivno etnično skupnost Severne Makedonije.
Kljub tem negativnim znakom iz Skopja, je francosko predsedstvo delalo na tem, da kompromisni predlog formalizira v dogovor med Severno Makedonijo in Bolgarijo. Za umik blokade se je vodji bolgarske opozicije, nekdanjemu premierju Bojku Borisovu, ki je dejansko začel blokirati Severno Makedonijo in Albanijo pred dvema letoma, že zahvalil albanski premier Edi Rama.
Bo dovolj plina za zimo?
Če je ostajalo nejasno, kako se bo sedaj razpletel bolgarsko-severnomakedonsko-albanski pristopni klopčič, za voditelje EU ni bilo dvomov, kdo je odgovoren za rastoče cene energentov. Odgovornost za porast cen so pripisali Rusiji, ki energente uporablja kot orožje proti Zahodu. Pred negativnimi gospodarskimi posledicami za celotno EU je svaril šef evroskupine Paschal Donohoe, ki je opozarjal pred nevarnostjo, da bi visoka inflacija lahko postala zasidrana v ekonomijah članic EU, na kar se morajo države ustrezno pripraviti.
Pogled Evropske unije se sedaj že premika proti zimi. Na vrhu EU se je razpravljalo o izrednih ukrepih, če bi prišlo do nenadne prekinitve dobave zemeljskega plina. Prav tako je razprava potekala tudi o vprašanju, ali bodo zaloge zemeljskega plina, ki jih hočejo v sedemindvajseterici napolniti do konca poletja, zadostovale za zimske mesece v danih nepredvidljivih okoliščinah vojne v Ukrajini in odzivov Rusije.
V Nemčiji so zaradi manjših dobav že izklicali drugo stopnjo kriznega načrta. Rusija je namreč v zadnjih tednih krepko zmanjšala dobavo zemeljskega plina v Evropo preko treh plinovodov: Severni tok 1, Jamal in Turški tok. Kot je kasneje pojasnila predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, je doslej Rusija prekinila ali zmanjšala dobavo že 12 članicam EU. »Upamo na najboljše, pripravljamo se na najslabše,« je razpravo glede oskrbe z energenti za naslednjo zimo na začetku poletja pojasnila von der Leynova. Nadaljuje se delo glede zagotavljanja energetske solidarnosti med članicami, sklepanje pogodb z alternativnimi dobavitelji in izgradnja povezovalnih plinovodov, ki bodo ključni za oskrbo posameznih članic, če bi na katerem od koncev Evrope prišlo do pomanjkanja zemeljskega plina, je pojasnjevala von der Leynova.
Če bi težave z energetsko oskrbo imela Nemčija, se pričakuje tudi negativni vpliv na ostalo Evropo. Podjetja in posameznike so v Nemčiji že pozvali k varčevanju z električno energijo. Nemški minister za energetiko Robert Habeck že opozarja, da se bo država soočala s pomanjkanjem plina, če bodo dobave tega ruskega energenta ostale na tako nizki ravni kot so sedaj.
Brez odločitve glede cenovne kapice
Nemški kancler Olaf Scholz pa se je danes zavzel za hitrejše iskanje alternativnih dobaviteljev zemeljskega plina do konca leta. Belgijski premier Alexander de Croo je terjal skupne nakupe zemeljskega plina od vseh držav članic EU in uvedbo cenovne kapice za energente. Pri slednjem stališču Belgijo močno podpira tudi Italija. Toda dogovora glede energetske kapice na energente in skupnih nabav zemeljskega plina – te so državam članicam omogočene na prostovoljni osnovi državam – na vrhu ni bilo. Po oceni latvijskega premiera Krisjanisa Karinsa bi bile skupne nabave zemeljskega plina lahko srednje- ali dolgoročna rešitev.
Za preučitev uvedbe cenovne kapice so evropski voditelji evropsko komisijo pooblastili že na zadnjem vrhu EU. Komisija sedaj pripravlja različne možnosti regulacije cen pa tudi spremembe celotnega modela določanje cene električne energije, ki je nastal pred več desetletji, glavno vlogo pri določanju cene energije pa je po tem modelu pripadel zemeljskemu plinu. Na komisiji sedaj priznavajo, da je model zastarel. Do konca poletja bodo predlagali njegove spremembe in ukrepe za regulacijo cen energentov, o njih pa bodo evropski voditelji predvidoma razpravljali na njihove oktobrskem zasedanju.
