Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg ne govori zgolj o nekaj mesecih trajanja vojne v Ukrajini, temveč večletnem spopadu ukrajinskih sil z rusko vojsko. Takšno prepričanje vlada tudi med ukrajinskim prebivalstvom, Stoltenbergove besede pa so bile namenjene predvsem spodbujanju zaveznikov v Natu, naj ne popustijo pri podpori Ukrajini. »Moramo se pripraviti na možnost, da bo vojna trajala več let,« je povedal Stoltenberg.
Ruske sile poskušajo ustaviti ukrajinsko napredovanje
Ker zaradi vojne v Ukrajini močno naraščajo cene energentov, prehrane in življenjski stroški nasploh, prav zaradi tega pa bi lahko splahnela pripravljenost za nadaljnjo odločno podporo Ukrajini, so bile ključne tudi Stoltenbergove besede, da naraščajoče cene ne predstavljajo nobene primerjave s ceno, ki jo morajo s številnimi izgubljenimi človeškimi življenji vsak dan plačati Ukrajinci. Podpora Ukrajincem se mora nadaljevati, pa četudi bodo stroški vojaške pomoči in naraščajočih cen energentov in prehrane visoki.
Vojna v Ukrajini bo prevladovala tudi na bližajočem se vrhu Nata prihodnji teden v Madridu, Stoltenberg pa je kot uvod v razprave dodal svojo oceno, da bodo članice Nata plačale dosti višjo ceno, če bo ruski predsednik Vladimir Putin ugotovil, da lahko nemoteno počne stvari naprej, kot je to storil po vojni v Gruziji leta 2008 ali pripojitvi Krima leta 2014. Vsaj na političnem parketu Ukrajino v tem tednu čaka majhna simbolična zmaga, da del Zahoda s svojo podporo Ukrajini misli resno. Na vrhu EU bodo namreč evropski voditelji po jasni podpori evropske komisije in treh najmočnejših evropskih držav (Nemčije, Francije in Italije) Ukrajini predvidoma podprli status kandidatke za članstvo v EU. Če bo to majhna simbolična zmaga, ki se je pred tedni zdela neverjetna, pa je do ukrajinske zmage na bojišču še dolga pot. Tega se zaveda tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Konec tedna je obiskal frontno črto na jugu države. Dobrih 550 kilometrov od Kijeva se je ruska vojska v hersonski regiji že pred tedni utrdila na svojih položajih, toda ukrajinska vojska vsaj na dveh večjih odsekih frontne črte izvaja protiofenzivo in počasi napreduje. Ruska vojska se brani tudi tako, da razstreljuje mostove, ki vodijo do Hersona, s čimer želijo zmanjšati hitrost ukrajinskega napredovanja.
Težave z nizko moralo
Po obisku v Mikolaivu in Odesi je Zelenski kljubovalno dejal, da ne bodo nikogar predali jugu. Podobno kot je Stoltenberg apeliral na vzdržljivost zaveznikov, je Zelenski dvigoval moralo ukrajinskih sil. Okoli sto kilometrov od črte spopadov je najzaslužnejšim podeljeval medalje, vojake pa je pozival, naj skrbijo za Ukrajino: »Edino stvar, ki jo imamo.« Da bi se protiofenziva na teh območjih še okrepila, tamkajšnji poveljniki upajo na pomoč raketnih sistemov dolgega dosega, ki naj bi kmalu prispeli na območje spopadov. Ponekod naj bi novo orožje že prispelo, o napredkih ukrajinskih sil za deset kilometrov pa poročajo iz okolice Melitopolja. »Vse, kar je naše, si bomo priborili nazaj,« je Zelenski napovedal vnovično osvojitev velikega dela ozemlja na jugu države, ki ga zdaj okupira ruska vojska.
Srditi boji se medtem nadaljujejo v okolici Harkiva, v Lugansku in Donecku. Zaradi hudih bojev v Donbasu v minulih tednih po ocenah britanskih obveščevalnih služb prihaja do nizke bojne morale tako na ukrajinski kot ruski strani. Večje težave z nizko bojno moralo imajo po njihovi analizi ruske sile, kjer naj bi kar cele enote zavračale ukaze. Zaradi nestrinjanja vojakov z ukazi naj bi prihajalo tudi do streljanja med oficirji in vojaki. Na ukrajinski strani pa naj bi po ocenah britanskih obveščevalcev v zadnjih tednih dezertiralo več vojakov.
