»Zapuščamo eno obdobje in vstopamo v novega,« je dejala predsednica vlade iz vrst vladajočih socialnih demokratov. S tem se končuje dvesto let dolgo obdobje švedske nevtralnosti. Odločitvi nasprotuje del prebivalstva, ki je svoje nestrinjanje včeraj in danes izrazil z mnajšimi protesti v Stockholnu.
Kdaj bo Švedska formalno zaprosila za članstvo še ni jasno, saj bo to storila skupaj s Finsko, je pojasnila premierka. Dodala pa je, da verjame, da se bo to zgodilo v kratkem.
Ob tem je dejala, da še ne vidi neposredne vojaške grožnje Švedski, a dodala, da bo Švedska ranljiva predvsem v vmesnem času, preden bo njena prošnja odobrena s strani vseh aktualnih članic Nata. »Pričakujemo, da to ne bo trajalo več kot eno leto« je dejala premierka.
Kristersson je na skupni novinarski konferenci izrazil prepričanje, da pri pridružitvi Natu ne gre za strankarsko politiko, pač pa za prevzemanje skupne odgovornosti za državno varnost.
Pred tem so skoraj vse parlamentarne stranke v današnji razpravi v švedskem parlamentu izrazile podporo priključitvi Natu, poroča britanska mreža BBC.
Putin: Članstvo Finske in Švedske v Natu ni grožnja, a bi lahko terjalo odziv
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes dejal, da Moskva odločitve Švedske in Finske za članstvo v Natu ne vidi kot neposredne grožnje, da pa bi nameščanje vojaške infrastrukture na njunem ozemlju lahko sprožilo odziv Moskve. Putin, ki je govoril na vrhu Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti, je ZDA očital, da skušajo povečati globalni vpliv.
Širitev Nata na Finsko in Švedsko ne predstavlja »neposredne grožnje« za Rusijo, saj Moskva s tema državama nima težav, je na letnem vrhu držav članic Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO) v Moskvi dejal Putin. Vendar pa bi širjenje vojaške infrastrukture na njuno ozemlje terjalo odziv Moskve, je opozoril. »Ta odziv bo odvisen od narave groženj, ki se bodo pojavile za nas,« je pojasnil. Po njegovem je treba natančno preučiti načrte zavezništva, predvsem ZDA, da poveča globalni vpliv. Po Putinovem prepričanju se Nato uporablja kot instrument zunanje politike ZDA in to, kot je dejal, zelo agresivno in vztrajno.
Putin je znova omenil tudi delovanje ameriških laboratorijev za biološko orožje na ukrajinskih tleh. Moskva je sicer že v preteklosti večkrat izrazila obtožbe, da so ZDA v Ukrajini več let razvijale različno biološko orožje. »Ameriški laboratoriji na postsovjetskem prostoru so zbirali biološke materiale in preučevali specifičnosti širjenja nevarnih bolezni, v Ukrajini pa so razvijali biološko orožje,« je zatrdil ruski predsednik. Kot je še dejal, so se med posebno vojaško operacijo v Ukrajini dokopali do pomembnih dokazov o tem, da so v bližini ruskih meja izdelovali sestavne dele biološkega orožja.
Kijev je znova obtožil, da poveličuje naciste, Zahodu pa očital, da si zapira oči pred neonacizmom in ga celo spodbuja. Kot je ob tem še dejal Putin, bo voditelje držav CSTO med vrhom, ki bo v nadaljevanju potekal za zaprtimi vrati, seznanil s potekom posebne vojaške operacije v Ukrajini, kot jo označujejo v Moskvi.
Voditelji bodo po Putinovih besedah na vrhu danes sprejeli skupno izjavo o vojaškem sodelovanju, ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih iz mirovne operacije v Kazahstanu. Tam so januarja izbruhnili množični protesti in nemiri, v državo pa so na prošnjo Kazahstana prispele sile držav CSTO, da bi pomagale pri ponovni vzpostavitvi reda.
Članice varnostne organizacije so ob Rusiji še Armenija, Belorusija, Kazahstan, Kirgizistan in Tadžikistan. Gre za države, ki so bile nekoč del Sovjetske zveze.
Tokratni vrh, ki ga gosti Moskva, poteka ob 30. obletnici podpisa pogodbe in 20. obletnici obstoja organizacije CSTO.
