Desetletja dolga vojaška nevtralnost Finske se končuje. Po nekaj mesecih razprav v finski politiki in družbi sta predsednik države Sauli Niinistö in premierka Sanna Marin v skupni izjavi podprla članstvo v zvezi Nato, rekoč, da bi to okrepilo varnost države. »Finska mora za članstvo v Natu zaprositi brez odlašanja,« sta zapisala in izrazila upanje, da bodo vsi koraki za uradno vložitev prošnje končani v nekaj dneh.
Mislila sta na postopke v vladi in parlamentu, ki pa se tudi glede na stališča političnih strank zdijo formalnost. Tako je zdaj bolj ali manj jasno: sedemdeset let po prvi širitvi, ko je dvanajst ustanovnih članic leta 1952 medse sprejelo Grčijo in Turčijo, gre Severnoatlantsko zavezništvo proti svoji deveti širitvi – na enaintrideseto in morda tudi dvaintrideseto članico. Predvidoma v začetku prihodnjega tedna bo namreč svojo odločitev sporočila tudi Švedska, kjer je javna podpora vstopu v Nato nekoliko nižja kot na Finskem, a tudi večinska, nevtralnost pa ima tam daljšo tradicijo.
“Bili smo malce naivni”
Kmalu po predsedniku in premierki se je oglasil finski zunanji minister Pekka Haavisto. V pogovoru s poslanci evropskega parlamenta je dejal, da je ruska agresija na Ukrajino spremenila evropsko in finsko varnostno okolje. Napad na Ukrajino je povzročil tudi nagel preobrat v finskem javnem mnenju, saj zdaj članstvo podpira približno tri četrtine vprašanih. »Do 24. februarja smo imeli malce naivno mnenje o tem, kakšna dežela je Rusija. Mislili smo, da ne bo nikogar napadla, če ne bo ogrožena. Vojna v Ukrajini je pokazala, da ni tako,« je dejal predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Jussi Halla-aho in dodal, da je Rusija »trenutno povsem nepredvidljiv igralec. Morda njena dejanja nimajo racionalnih motivov.«
Vstopanje v vojaško zavezništvo predstavlja velik preobrat v politiki Finske, ki je samostojna država od leta 1917. Leta 1939 jo je v zimski vojni napadla Sovjetska zveza, ki ji je Finska potem z mirovno pogodbo prepustila vzhodni del pokrajine Karelija in bila ob desetino ozemlja. Pod pritiskom Moskve je Finska ostala nevtralna in tako je ostalo tudi po hladni vojni. Ta zgodovinska vprašanja se v razpravi o članstvu v Natu zdaj sicer niso pojavljala, vsaj ne v ospredju, ampak je bil poudarek na vprašanju varnosti.
Moskva: Varnost se bo poslabšala
Rusija, ki ima s Finsko 1340 kilometrov kopenske meje, ki bi postala tudi meja Rusije in Nata – ta bi se s tem v dolžini več kot podvojila –, je sporočila, da se bo s finsko včlanitvijo v zavezništvo varnost poslabšala. »Finsko članstvo v Natu bo resno škodovalo dvostranskim odnosom in vzdrževanju miru in varnosti v severnoevropski regiji. Rusija bo prisiljena v povračilna dejanja vojaško-tehnične in druge narave, da ustavi grožnje svoji nacionalni varnosti, ki se bodo pojavile,« je zapisalo zunanje ministrstvo in dodalo, da Finska svoje ozemlje spreminja v »mejo vojaškega soočenja z Rusko federacijo«. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da bodo ukrepi odvisni od dogajanja na terenu oziroma od premika vojaških zmogljivosti Nata bližje ruski meji. V Moskvi pa so tudi dodali, da bi članstvo Finske v Natu predstavljalo kršitev njenih mednarodnih obveznosti iz preteklih pogodb.
Na Finskem se sicer precej ugiba, kakšni bi bili lahko ukrepi Rusije, ki je Ukrajino napadla tudi z argumentom, da jo je prek njenega ozemlja ogrožal Nato, zdaj pa se ji bo ta očitno povsem približal na severu. Pričakovati je tudi, da bosta trpela gospodarsko sodelovanje in turizem, ki sta posebno v obmejnih regijah zelo razvita. Finska sicer do uradnega članstva ne bo deležna varnostne garancije v okviru Nata, po kateri je napad na eno članico napad na vse. Ji pa v zavezništvu obljubljajo vojaško pomoč, če bi bilo to potrebno.
Članstvo morda že oktobra
Zunanji minister Haavisto je dejal, da bi Finska lahko postala članica zavezništva najhitreje 1. oktobra. Dejal je, da bo proces včlanjevanja po oceni generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga trajal od štiri do dvanajst mesecev, da pa se sam bolj nagiba h krajšemu roku. Finska vlada mora po sprejetju formalne odločitve Stoltenbergu izročiti prošnjo za članstvo, kmalu zatem se bo sestal Severnoatlantski svet, ki je glavni politični organ zavezništva, in razpravljal o prošnji ter jo verjetno odobril in postopek bo šel naprej. Širitev Nata mora potrditi tudi vseh trideset obstoječih članic.
Stoltenberg je »toplo pozdravil« izjavo finskega predsednika in premierke ter dejal, da bo sprejemanje države v članstvo »tekoče in hitro«. Finska in Švedska imata napredni vojski, ki že tesno sodelujeta z Natom. Dogovoriti se bo sicer treba o plačilu deleža v proračun zavezništva. Finska je sredstva za obrambo letos zaradi vojne v Ukrajini povišala za 70 odstotkov in bodo tako presegla Natovo želeno mejo vsaj dveh odstotkov BDP. Tudi Švedska je letos povečala vojaški proračun na približno poldrugi odstotek BDP.
