Vladajoča švedska socialdemokratska stranka se je včeraj javno izrekla za članstvo države v zvezi Nato. Tako je v švedskem parlamentu zagotovljena velika večina podpori za vložitev prošnje za vstop v zavezništvo, s čimer bi se končala dvesto let stara politika nevtralnosti pete največje evropske države. Pričakovati je, da bo Švedska uradno prošnjo vložila v prihodnjih dneh, verjetno skupaj s Finsko, kjer sta predsednik države Sauli Niinistö in premierka Sanna Marin včeraj tudi uradno napovedala tak korak, ki ga mora potrditi še parlament, kar pa naj ne bi bilo vprašljivo.
Vladajoči švedski socialdemokrati premierke Magdalene Andersson do odločitve o podpori članstvu v Natu niso prišli zlahka. Stranka, ki je že desetletja najmočnejša v državi, je bila doslej trdno naklonjena neodvisnosti, vprašanje članstva v Natu jo je zdaj notranje delilo, kar je še bolj občutljivo zaradi prihajajočih septembrskih parlamentarnih volitev. Nasprotno od Finske, kjer se je po ruskem februarskem napadu na Ukrajino precej hitro oblikovala večinska politična in javna podpora včlanjevanju v Nato, je to vprašanje bolj kočljivo za Švedsko, ki je leta 2014 praznovala dvestoto obletnico, odkar je bila zadnjič aktivno v vojni, in ki se je v mednarodni skupnosti uveljavila kot prepoznavna zagovornica jedrske razorožitve.
Vladajoči socialdemokrati so ob izraženi podpori članstvu v včerajšnji izjavi zapisali, da si bodo prizadevali, da država v primeru vstopa v Nato nasprotuje namestitvi jedrskega orožja ali stalnih tujih vojaških oporišč na svojih tleh.
Turški zadržki »premostljivi«
Na neformalnem zasedanju zunanjih ministrov Nata, ki je potekalo v soboto in včeraj v Berlinu, je generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg dejal, da so poteze Finske in Švedske dokaz, da »se agresija ne izplača«, in da bi bila njuna prošnja za članstvo »zgodovinski trenutek«. Obe državi sicer z zavezništvom že tesno sodelujeta, včeraj pa so bili njuni predstavniki tudi na berlinskem zasedanju. Ministri tam sicer niso sprejeli kakšnih odločitev. So pa govorili tudi o izraženih zadržkih Turčije do članstva Finske in Švedske, ker da sta gostoljubni do terorističnih organizacij, kakor Turčija označuje Kurdsko delavsko stranko, in do somišljenikov klerika Fethullaha Gülena, ki živi v ZDA in mu v Ankari očitajo pripravo državnega udara leta 2016. Stoltenberg je izrazil prepričanje, da se bo glede teh turških zadržkov vse uredilo in da so premostljivi. Slovensko zunanje ministrstvo je po zasedanju ministrov sporočilo, da Slovenija podpira politiko odprtih vrat Nata.
Ruski predsednik Vladimir Putin pa je v soboto poklical finskega predsednika in mu dejal, da bi bil vstop v Nato »napaka«. Ni jasno, kaj je s tem mislil. Podobno je bil v četrtek nejasen njegov zunanji minister Sergej Lavrov, ki je grozil s »povračilnimi ukrepi vojaško-tehnične in druge narave«. V petek je sicer Rusija prenehala pošiljati elektriko Finski, ki pa zaradi tega ne bo imela težav.
Stoltenberg je v Berlinu tudi dejal, da je ruska ofenziva v Donbasu obtičala na »mrtvi točki«. Ukrajinci so še naprej uspešni v protiofenzivi vzhodno od Harkiva, poleg tega so v petek sodeč po posnetkih in navedbah vojske uničili več deset ruskih tankov in kamionov, ki so hoteli prečkati reko Doneck, s čimer so preprečili nov poskus Rusov, da obkolijo mesto Severodoneck in okoli 10.000 ukrajinskih vojakov. Po ocenah britanskih tajnih služb je že tretjina ali okoli 40.000 ruskih vojakov izločenih iz bojev v Ukrajini.
