Tuzelski kanton je eden od desetih kantonov v Bosni in Hercegovini in sodi med najbolj poseljene v državi. Potem ko se je nekdaj ponašal z uspešno industrijo, so ga pred leti zaznamovali politična kriza, korupcija, kriminalne privatizacije tovarn, protesti in nezadovoljstvo prebivalcev. Ogromno ljudi se je s trebuhom za kruhom odselilo v tujino. Številni se domov vračajo zgolj na počitnice in k sorodnikom, medtem ko si drugi prizadevajo za vnovično oživljanje turizma v regiji.
Predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine Tuzelskega kantona so nadvse ponosni, da bo planina Konjuh v bližnji prihodnosti razglašena za narodni park. Posebnost planine, kjer na svoj račun pridejo ljubitelji narave in se zadnja leta turizem pozimi razvija na smučišču Karaula, so ruševine karavanske poti, ki se je nekdaj uporablja za prevoz soli iz Tuzle, spomeniki iz druge svetovne vojne v Jugoslaviji in nekropole s stečki. Gre za srednjeveška pokopališča oziroma monolitne nagrobne kamne, ki izvirajo iz 11. stoletja in so del zapuščine srednjeveške Bosne.
Zahodno od Kladnja v kraju Brateljevići v goste vabi 250 metrov dolga Djevojačka jama, do katere vodijo strme stopnice skozi gozd. Nekdaj je bila znana kot poletno bogoslužje muslimanov, danes pa je priljubljen turistični cilj, ki zaradi skrivnostnih risb oziroma gravur na stenah jame iz antičnih časov vzbuja tudi zanimanje arheologov in umetnostnih zgodovinarjev.
Kladanj z okolico se je že v času Avstro-Ogrske ponašal z blagodejno klimo, zato so tja množično zahajali bolniki z obolenji dihal, velik sloves pa ima tudi zdravilna kladanjska mineralna voda. O tem, da pozitivno vpliva na zniževanje krvnega tlaka in krvnega sladkorja, hitrejše izločanje vode iz telesa, regeneracijo črevesja in želodca, izboljšuje prekrvavitev in krepi vitalnost organizma, še posebej moškega, naj bi pričale tudi analize iz tujine.
Škripanje parne lokomotive in bosanska tradicija
Glavno besedo v dolini reke Tinje imajo še vedno poljedelstvo, sadjarstvo in živinoreja, medtem ko je njen največji okras mesto Srebrenik z istoimenskim gradom. Mesto umetnosti slovi po sejmih in raznih kulturnih dogodkih, ki se nanašajo na zgodovino gradu Srebrenik (domačini ga imenujejo »gradina«). Njegovo ime se prvič omenja leta 1333, ko so se s posebno listino odprle trgovske poti Bosne z Dubrovnikom. Srebrenik je bil takrat tudi glavno mesto srednjeveške Bosne, ki so ji vladali Kotromanići, ki so postavili njene najširše meje.
Obiskovalce rudarskega mesta Banovići, v petdesetih letih načrtno zgrajenega za potrebe izkoriščanja Banoviškega bazena skupaj z ozkotirno železniško progo Brčko–Banovići, navdušita ogled in vožnja z več kot pol stoletja staro parno lokomotivo Ćiro. Spremenjena v turistično atrakcijo v Banoviće zadnja leta privablja ljubitelje starodobnih železnic od blizu in daleč. Turistični vlakec Ćiro ima tri zaprte vagone in dva odprta panoramska turistična vagona, vožnja s hitrostjo, ki ne presega 35 kilometrov na uro, pa traja dobro uro.
Pozornost turistov v kraju Banovići zagotovo pripada tudi Etno dvorišču Mačkovac. Gre za edinstven kompleks, ki je pravcati muzej na prostem. Poleg gostinskega obrata, urejenega v tipičnem bosanskem slogu, obsega tudi več hišic, delavnic, mlinov in drugih starih zgradb, ki so bile del tradicije ljudi tega območja pred več kot sto leti. Na vhodu v kompleks obiskovalce pozdravi posebna tabla in jih opomni, da sta stres in »sekiranje« prepovedana. Gospodar Refik Halilović na prostornem parkirišču gosti tudi klub starodobnih fičkov.
