Ker imamo na vrtu veliko število različnih vrtnin, je najbolje upoštevati pravila 4-letnega kolobarja ter dobrih in slabih sosedov. Da si olajšamo to delo, uporabimo brezplačno aplikacijo naredivrt.si. Z upoštevanjem kolobarja in sosedskih odnosov rastlin močno zmanjšamo pojav bolezni in škodljivcev. Če zasadimo pol vrta vsako leto s paradižniki in se nam pojavlja bolezen, kot so paradižnikova plesen in druge, potem je velika verjetnost, da bo vsako leto prišlo do okužbe. Zato naj bo le na eni četrtini paradižnik, seveda v kombinaciji z drugimi rastlinami.
Ker je sezona za plodovke zelo dolga, potrebujemo kakovostno sadiko. Če opazimo kakšne rjave lise, pege na deblu ali listih, tako sadiko raje zavržemo. Korenine morajo biti bele in nikoli rjave ali celo gnile. Sadike v fazi cvetenja ali celo s plodovi niso najbolj primerne za vzgojo, ker to pobira hranila, ki jih rastlina porablja za začetno rast. Presajanje je šok za rastlino in lahko povzroči težave pri nadaljnji vzgoji, kar pomeni, da bo rastlina bolj dovzetna za bolezni. Pri sajenju v sadilno jamico dodamo nekaj granul ekološkega organskega gnojila BioPlantellaNutrivit za paradižnik. Še malo na vrhu in dobro zalijemo. Pretegnjene sadike ali sadike z dolgim steblom posadimo globlje ali celo položno v zemljo. Paradižnik ima to posebno zmožnost, da požene korenine iz zakopanega stebla. Ob sajenju sadike zalijemo s tekočim gnojilom BioPlantella Organsko gnojilo za paradižnike, ki vsebuje morske alge in vitamine za boljšo ukoreninjenost in zmanjšanje šoka ob presajanju.
Mešani posevki
Namen je ustvarjati dobro sosedstvo plodovk in sosednjih rastlin (zelišča, dišavnice in cvetoče rastline), ki jih posadimo pomešano ali izmenjaje med plodovke, na isto gredo. Sosedske rastline s svojimi dišečimi in aromatičnimi snovmi, ki jih izločajo, spodbujajo dobro rast in oblikovanje plodov, izboljšujejo njihovo okusnost ter privabljajo koristne organizme, tudi opraševalce (čebele, čmrlje, osice in trepetalke) in hkrati odganjajo škodljive organizme. Tako ustvarjeni mešani posevki so privlačni tudi za oko, saj so vrstno pisani in pestri.
Tudi zato paradižnik in jajčevec največkrat sadimo v mešan posevek z baziliko in zeleno. Pri zeleni raje izberite listno kot gomoljno ali stebelno. Paradižniku dobro ugaja sosedstvo žajblja in rožmarina, ki sta trajnici, zato ju lahko posajene v loncu enostavno postavimo med sadike paradižnika. Sicer so dobri sosedi paradižnika tudi timijan, melisa in drobnjak.
Med bučke in kumare posadimo rastline kopra in kumine. To sta tudi v prehrani kumar in bučk začimbnici, ki ju redno uporabljamo. Med vse vrste paprike (tudi feferone in čilije) sadimo baziliko.
Med plodovke lahko sadimo tudi kapucinke, ki so dober sosed za paradižnik, jajčevec in papriko. Ognjič in borago ali boreč lahko kombiniramo tudi med papriko, paradižnik, kumare in bučke. Med zadnje tri plodovke bi lahko posadili tudi meto, ki pa je trajnica in lahko ostane v vrtnih gredah potem kot precej nadležen plevel. Zato jo raje v tla posadimo skupaj z lončkom, ki ga po koncu sezone skupaj z meto prestavimo v zeliščno gredo.
Preprečimo bolezni
Okužbe z boleznijo preprečujemo s krepitvijo rastlin na naraven način z uporabo sredstev, ki krepijo in debelijo celično steno rastlin ter spodbujajo rastlinski imunski sistem in povečajo njegovo odzivnost. Uporabimo naravno sredstvo iz njivske preslice BioPlantellaVital. Sredstvo vsebuje izvlečke njivske preslice, v kateri je glavni element silicij. Sodeluje pri boljši odzivnosti imunskega sistema rastlin in aktivno sodeluje pri ustavljanju prodora bolezni v rastlino. Pomembno pa je redno tedensko škropljenje od pomladi do jeseni. Škropimo po zelenih delih rastline v večernem času, ko je hladno, saj se bo tako sredstvo dobro absorbiralo v rastlino.
