Paradižnik, paprika, jajčevci in druge plodovke imajo velik koreninski sistem, zato potrebujejo dovolj zemlje. Te naj bi bilo najmanj 30 cm. Zato po potrebi dodamo novo zemljo, ker se je verjetno od lanskega leta že posedla. Pri dodajanju večje količine zemlje jo redno zalivamo z vodo, da se šota lepo napoji in ostane vlažna v globini. Uporabimo kakovostno šotno zemljo, saj takšna ne vsebuje bolezni ali škodljivcev. Prav tako bomo pri sajenju potrebovali gnojilo, najboljše bo ekološko granulirano. Dodamo ga v sadilno jamico in na vrhu zemlje, okoli sadike.
Greda naj bo polna
To pomeni, da greda nikoli ni prazna, saj se sicer v poletnih dneh prehitro izsuši. Prav tako je visoka greda predrag izdelek, če v njej sproti ne zapolnjujemo vseh praznin. Če smo imeli že spomladansko zasaditev, potem le dodamo nekaj plodovk. Sicer pa v kote grede posadimo trajna zelišča, kot so majaron, timijan, šetraj, žajbelj, sivka in drobnjak. Ob rob grede (vsaj 20 cm stran) posadimo paradižnik. Ob njem je vedno dobrodošla bazilika ali zelena. Ker paradižniku sčasoma odstranimo spodnje liste, je tam prostor za endivijo ali radič. Nato potaknemo čebulček za mlado čebulo. Topli dnevi so pravi čas za rdečo peso. Še vedno lahko posejemo tudi korenje in redkvico. Nato pridejo na vrsto jajčevci ali paprika ali čiliji, po lastnem okusu. Plodovke med sabo razmejimo s solatnicami in čebulnicami ter korenovkami. Tako dobimo mešan posevek. Prav tako je dobro zapolniti stranice gred. Plazeča špinača, mehiške kumarice, kapucinke lahko vse enostavno speljemo po stranicah gred. Ali pa obesimo različne posode in jih napolnimo z zelišči ali jagodami.
Plodovke potrebujejo prostor
Paradižnik je precej velika rastlina, ki potrebuje oporo. Lahko posadimo nižjo, grmičasto sorto. Ta se bo široko razrasla, saj ji načeloma puščamo zalistnike. Lahko pa posadimo klasično sadiko paradižnika in ji pustimo poleg glavnega stebla še 2 stranska zalistnika. Tako bomo imeli rastlino s tremi debli, kar pomeni zelo veliko pridelka. Seveda potrebuje močno oporo in redno privezovanje. Višina je odvisna od obiralca. Če je to 1,5 m, potem paradižnik pinciramo (odstranimo rastni vršiček) na tej višini in je rast zaključena. Lahko pa ga pustimo v višino in obiramo z lestvijo.
Škodljivci so povsod
Najbolj pogosto se v visoki gredi pojavijo škodljivci, če smo jo napolnili kar z zemljo neposredno z zelenjavnega vrta. Tam so verjetno že bili prisotni zaradi vzgoje zelenjave. Enako velja za bolezni. In s takšno zemljo jih samo prenesemo. Pogosta težava so polži, predvsem majhni, drobni slinarji (brez hišice). Zato je pomembno že preventivno uporabiti, posuti modre kroglice ekološkega sredstva proti polžem okoli vrtnin. Prav tako začnemo s preventivnim škropljenjem s sredstvom na osnovi njivske preslice na paradižniku, ki je najbolj občutljiv za pojav bolezni.
Pazimo nase
Tudi pri delu na domačem vrtu nas lahko preseneti ugriz klopa. Ker prenašajo hude bolezni, kot sta klopni meningitis in borelioza, se je pametno zaščititi. Klope hitro prinese kakšna žival, lahko tudi hišni pes ali pač divji obiskovalci vrta. Klopi so v večini primerov kar statični na kakšnem listu, veji. Zato jim uničimo možna prebivališča oziroma gnezdišča. Trato redno kosimo in ne puščamo visokih rož ali skupin rož na njej. Bolje, da so del okrasnega vrta, kjer delamo v visokih gumijastih škornjih. Preventiva pred klopi je precej enostavna. Uporabimo sredstvo, ki je dermatološko testirano, saj se pred delom redno škropimo po izpostavljenih delih telesa.
