Rast bruto domačega proizvoda (BDP) se bo po lanskem 8,1-odstotnem pokoronskem odboju upočasnila še bolj od prvotnih napovedi. Današnja ocena IMF je namreč šele prva od aktualnih napovedi najpomembnejših tujih in domačih ustanov, ki upošteva negativne učinke ruskega napada na Ukrajino in njegovih globalnih posledic na slovensko gospodarstvo.
Napoved IMF je pomembna tudi v luči dejstva, da se slovenska vlada še vedno ni seznanila s spomladansko napovedjo Urada RS za makroekeonomske analize in razvoj (Umar), ki je podlaga za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2023–2025 in osnutka programa stabilnosti 2022, tega pa mora Slovenija tako kot vse države članice vsako leto posredovati v Bruselj do konca aprila. Razlog za zamudo naj bi tičal v tem, da vlada ni zadovoljna z napovedjo Umarja, ki zaradi posledic ukrajinske krize predvideva nižjo gospodarsko rast, s tem pa tudi večjo luknjo v javnih financah.
Umarjeva »neuradna« napoved je celo še optimistična
Umar je po neuradnih, a zanesljivih informacijah napoved gospodarske rasti poslabšal za 0,5 odstotne točke na 4,2 odstotka, za prihodnje leto pa za 0,3 odstotne točke na tri odstotke. Vlada se s takšno napovedjo ne strinja in ocenjuje, da analitiki niso dovolj upoštevali pozitivnih učinkov naložb iz sklada za okrevanje in odpornost ter drugih investicij v prihodnjih dveh do treh letih.
Notranji minister Aleš Hojs je prejšnji teden dejal, da se vlada z gospodarsko napovedjo Umarja še ni seznanila, ker je treba pretehtati, »ali so vsi vstopni parametri za napoved realni ali ne«, in napovedal, da bodo predloga okvira za pripravo proračunov sektorja država za 2023-2025 in osnutka programa stabilnosti 2022 fiskalnemu svetu in DZ poslali po volitvah. Kot je izpostavil, izkušnje iz preteklosti kažejo, da so se Umarjeve gospodarske napovedi lahko izkazale za »malce preveč pesimistične« oziroma »podvrednotene«.
Na Umarju medtem odgovarjajo, da »ni vsebinskih ali strokovnih razlogov za popravke napovedi« in da je napoved glede na vse znane podatke, informacije in predpostavke »realistična«. Ob tem dodajajo, da na negativna tveganja opozarjajo tudi zadnje napovedi mednarodnih institucij.
Evropska komisija je tako pred približno tremi tedni poslabšala napovedi za Slovenijo, in sicer za 0,4 odstotne točke na 3,8 odstotka, leta 2023 pa naj bi se ta umirila na 3,6 odstotka. Znižanje napovedi je pojasnila zlasti z rastjo cen in motnjami pri dobavi, pričakuje pa močno rast potrošnje ter visoko rast naložb.
Podobna je tudi najnovejša napoved Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Analitiki GZS v projekcijah gospodarskih gibanj Sloveniji za letos napoveduje 3,7-odstotno gospodarsko rast, za 2023 pa 3,2-odstotno. Inflacija bo po njihovih ocenah povečana vsaj še v prihodnjem letu, naj pa bi v letošnjem letu, ko naj bi povprečna rast cen znašala 5,2 odstotka, dosegla vrh.
Inflacija bo občutno višja
Vojna v Ukrajini ni zgolj poslabšala razmer v globalnih dobavnih verigah, ki jih dodatno zavirajo še vnovični ostri epidemični ukrepi na Kitajskem, ampak je predvsem dodatno dvignila že tako visoke cene energije, surovin in tudi hrane. IMF je tako danes občutno zvišal napoved letošnje inflacije za Slovenijo. Če je lani oktobra za letos napovedoval še 1,8-odstotno povprečno letno rast cen življenjskih potrebščin, po novem pričakuje kar 6,7-odstotno inflacijo, tudi v letu 2023 pa naj bi ta s 5,1 odstotka ostala visoka.
Zaradi visokih cen uvoznega blaga, predvsem energije in surovin, se je poslabšal tudi slovenski zunanjetrgovinski saldo. Po več letih presežka na tekočem računu plačilne bilance, ki je lani na primer dosegel 3,3 odstotka BDP, naj bi letos Slovenija beležila primanjkljaj v višini 0,5 odstotka BDP, v letu 2023 pa naj bi ta narasel na 1,4 odstotka BDP.
Pozitivne medtem ostajajo razmere na trgu dela. Stopnja anketne brezposelnosti naj bi po 4,7 odstotka v letu 2021 letos in prihodnje leto dosegla 4,5 odstotka.
IMF napoved letošnje svetovne gospodarske rasti oklestil na 3,6 odstotka
IMF je v novem poročilu oklestil tudi napoved svetovne gospodarske rasti. Ta naj bi letos znašala 3,6 odstotka, kar je za 0,8 odstotne točke slabše od januarskih pričakovanj, za leto 2023, ko naj bi prav tako dosegla 3,6 odstotka, pa je poslabšana za 0,2 odstotne točke.
Glavni razlog za poslabšanje obetov so ruski napad na Ukrajino in njegove globalne posledice v obliki rastočih cen energije, surovin in hrane ter dodatnih zastojev v dobavnih verigah. Vse to povzroča hude težave ravno v času, ko je svetovno gospodarstvo okrevalo po pandemiji covida-19.
Rusija bo zaradi učinka zahodnih sankcij letos po pričakovanjih IMF zabeležila 8,5-odstotni padec BDP, Ukrajini pa sklad napoveduje 35-odstotno krčenje gospodarske aktivnosti. Ruski BDP naj bi se prihodnje leto skrčil še za 2,3 odstotka, za nadaljnjo usodo ukrajinskega gospodarstva pa si IMF napovedi niti ne upa dati.
Motor svetovne gospodarske rasti postaja Indija
Za ZDA je IMF za letos in prihodnje leto obete rasti znižal na 3,7 oziroma 2,3 odstotka, kar je v obeh primerih 0,3 odstotne točke manj kot januarja. Za države v območju evra je napoved za letos z 2,8 odstotka nižja za 1,1 odstotne točke, v prihodnjem letu pa je z 2,3 odstotka slabša za 0,2 odstotne točke.
Nemčjiji, največjemu evropskemu gospodarstvu je sklad za letos napovedal 2,1-odstotno rast, za leto 2023 pa 2,7-odstotno. Franciji IMF za letos oziroma. prihodnje leto napoveduje 2,9- oz. 1,4-odstotno rast, Italiji pa 2,3- oz. 1,7-odstotno. Za Avstrijo letos predvideva 2,6-odstotno rast, za leto 2023 pa triodstotno, medtem ko najvišjo rast napoveduje Irski, in sicer za letos 5,2-odstotno, za prihodnje leto pa petodstotno.
Namesto Kitajske, ki še naprej sprejema drastične ukrepe proti širjenju covida-19, je motor svetovne gospodarske rasti tokrat Indija. IMF ji za letos obeta 8,2-odstotno rast BDP, v letu 2023 pa 6,9-odstotno rast. Kitajski medtem strokovnjaki sklada napovedujejo 4,4- oziroma 5,1-odstotno krepitev gospodarstva.
IMF: Gre za tektonske premike, ki ogrožajo povojni sistem
Tveganja za gospodarsko rast so po oceni IMF močno narasla. Januarja, torej pred ruskim napadom na Ukrajino, je sklad pričakoval pospešeno okrevanje svetovnega gospodarstva v drugem četrtletju leta. Ruska invazija v Ukrajino in sankcije Zahode, ki želijo Moskvo prisiliti, da preneha s sovražnostmi, pa so obete poslabšali. Ob tem novi k ostri kitajski koronski ukrepi, nazadnje v finančni in gospodarski metropoli Šanghaj, grozijo z novimi ozkimi grli v oskrbovalnih verigah. Vse skupaj zvišuje cene oziroma krepi inflacijo, kar že ima za posledico zaostrovanje denarne politike v razvitem svetu in zaviranje rasti.
Ukrajina bo hudo trpela zaradi uničene infrastrukture in bega milijonov Ukrajincev iz države, Rusijo šibijo sankcije, posledice vojne pa se čutijo po vsem svetu. Rusija je velika izvoznica nafte, plina in drugih surovin, skupaj z Ukrajino pa tudi pšenice in koruze. Trenutno so zaradi vojne v Ukrajini najbolj prizadeti Evropa, območje Kavkaza, srednja Azija, Bližnji vzhod in Afrika.
Vojna je močno povečala tudi tveganje vnovične ostre razdelitve sveta na geopolitične bloke s svojimi tehnološkimi standardi, plačilnimi sistemi in rezervnimi valutami. IMF pravi, da gre za tektonske premike, ki ogrožajo povojni sistem, po katerem so se države ravnale zadnjih 70 let.
Nadaljuje se tudi pandemija in čeprav naj bi se težave v oskrbovalnih verigah, ki so tudi posledice nenadnega odprtja gospodarstev po koronski zaustavitvi javnega življenja, sčasoma sprostila, bodo višje cene in neredne dobave trajale v leto 2023. Povišana inflacija bo trajala dlje od dosedanjih napovedi tako v razvitih državah kot v razvijajočih se trgih, kot so Kitajska, Indija, Brazilija...
IMF kljub vsem tem kratkoročnim izzivom državam še naprej priporoča, naj poskrbijo za dolgoročno prekvalifikacijo delavcev za potrebe sodobnih gospodarskih trendov, naj nadaljujejo prizadevanja za zeleni prehod, naj krepijo globalne oskrbovalne verige ter še naprej skrbijo za javnozdravstvene razmere. Prva naloga pa je tudi po mnenju sklada najti rešitev za konec vojne v Ukrajini.
.
