Okrevanje evrskega gospodarstva in gospodarstva Slovenije ob zaostrovanju epidemiološke situacije izgublja zagon. Kazalniki razpoloženja v oktobru pa nakazujejo negotovost glede nadaljnjega okrevanja, navaja v najnovejši številki Ekonomskega ogledala Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Ob povečevanju števila okužb s covidom-19 in zaostrovanju zajezitvenih ukrepov se zmanjšuje zaupanje v storitvenih dejavnostih, pozitivno pa ostaja zaupanje glede nadaljnjega okrevanja predelovalnih dejavnosti v evrskem območju in Sloveniji. V Sloveniji so se še zlasti poslabšali kazalniki zaupanja v trgovini na drobno, storitvenih dejavnostih in med potrošniki. Vrednosti nekaterih kratkoročnih kazalnikov aktivnosti, denimo poraba elektrike in tovorni promet po slovenskih avtocestah, se v zadnjih tednih oktobra niso bistveno spremenile, vrednost davčno potrjenih računov pa je v zadnjih sedmih dneh oktobra že opazno upadla. To, kot pojasnjujejo na Umarju, nakazuje, da bo ponovna razglasitev epidemije imela večje učinke predvsem na storitveni sektor, pri čemer pa bi lahko bile ekonomske posledice ponovnega razmaha epidemije in s tem povezanega omejevanja poslovanja manj intenzivne kot spomladi.
Višja zadolženost, a manj stečajev
Izbruh epidemije je imel v prvih devetih mesecih velik vpliv na poslovanje podjetij in njihovo plačilno sposobnost. Posledice so bile občutne v skoraj vseh dejavnostih, najbolj v tistih, ki jih je kriza najmočneje prizadela (storitvene dejavnosti, gostinstvo, promet, gradbeništvo, kultura in razvedrilo). Zmanjšanje poslovanja je imelo negativen vpliv na kazalnike zadolženosti, posledično je vplivalo na slabšo plačilno sposobnost in povečanje zapadlih obveznosti. Prvi val krize je močno prizadel predvsem samostojne podjetnike, saj so se dospele neporavnane obveznosti v prvih devetih mesecih medletno skoraj podvojile. V prvih devetih mesecih letošnjega leta je bilo iz poslovnega registra izbrisanih 10.880 s. p.-jev (marca in aprila skupaj preko 3600), kar je 25 odstotkov več kot v enakem obdobju lanskega leta.
Na Umarju ugotavljajo, da število začetih postopkov zaradi insolventnosti ni bistveno povečalo, medtem ko se je število stečajnih postopkov v primerjavi z enakim obdobjem lani celo zmanjšalo. To pripisujejo zlasti sprejetim interventnim ukrepom, deloma pa tudi nedelovanju sodišč v času razglasitve izrednih razmer. Pri pravnih osebah je bilo v prvih devetih mesecih začetih 739 stečajnih postopkov, kar je 10 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Med njimi jih je bilo največ v dejavnosti trgovine (24,1 odstotka) in gradbeništva (19,9 odstotka), dobra desetina pa v gostinstvu ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih. Zaradi stečaja je bilo v tem obdobju iz poslovnega registra izbrisanih 842 gospodarskih družb in 87 samostojnih podjetnikov.
Gibanja na trgu dela se v tretjem četrtletju niso poslabšali, k čemur je pomembno prispevalo okrevanje gospodarske aktivnosti v poletnih mesecih in podaljšanje ukrepov za ohranjanje delovnih mest. Število delovno aktivnih je avgusta ostalo na podobni ravni kot v preteklih dveh mesecih, in je bilo medletno nižje za okoli 1,6 odstotka. Pri tem izstopa izrazit upad zaposlenosti v dejavnostih, ki so jih omejitveni ukrepi najbolj prizadeli; v gostinstvo se je zaposlenost na letni ravni zmanjšala za 6,2 odstotka, v tako imenovanih drugih raznovrstnih dejavnostih, kamor sodijo tudi zaposlovalne agencije pa za kar 12,6 odstotka. Število brezposelnih se po opaznejšem septembrskem upadu v oktobru ni bistveno spremenilo - na zavodu za zaposlovanje je bilo prijavljenih 83.654 oseb, kar je 15,5 odstotka več kot oktobra lani.
Primanjkljaj se bo še povečal
Javnofinančni prihodki so bili v prvih devetih mesecih letošnjega leta medletno nižji za 3,5 odstotkov, rast izdatkov pa višja za kar 15 odstotkov. Kljub izboljšanju javnofinančnih gibanj v tretjem četrtletju na Umarju pričakujejo, da se bo primanjkljaj, ki je do konca septembra znašal 2,3 milijarde evrov, zaradi zaostritve epidemioloških razmer in sprejetja dodatnih ukrepov za blažitev posledic epidemije do konca leta še nekoliko povečal.
