Ko so prišle banke s svojimi napihnjenimi zgodbami o katastrofi, ki jim jo prinaša zakon, v najbližje ustavno sodišče našemu, so jim sodniki predočili nesorazmerje med njihovimi milijardnimi profiti (v kunah), pridobljenimi s kreditiranjem in tistim drobižem, ki ga bodo morali vrniti kreditojemalcem, ki so jih prevarale? Tudi v eni od sosednjih držav so banke grozile, da bodo zmagale pred mednarodnimi sodišči in razsodišči, pa so jih ustavni sodniki spomnili, da so banke že leto dni po uveljavitvi zakona povečale svoje profite in finančne rezerve. In so si v odločbi št. U-I-3685/2015 upali braniti ustavnost zakona z utemeljitvijo, da je pozitivna obveznost socialne države, da skrbi za pravično socialno ureditev in socialno blaginjo državljanov. Se bo pri nas precej let pozneje, končalo drugače? x Večer
Nepreslišano: Prof. dr. Ciril Ribičič, ustavni sodnik
Ali so hujše težko popravljive posledice, če se zadrži izvajanje zakona o konverziji švicarskih kreditov v evrske na strani kreditojemalcev ali bank? Banke trdijo, da se bo zrušil bančni sistem, kreditojemalci pa, da bo dolgoletno finančno izčrpavanje še naprej poglabljalo hude človeške in družinske stiske (izguba doma, izguba zdravja, razpadi družin, ločitve in celo samomori). Koliko so vredni družina, človekovo zdravje in življenje?