Jutri, na Prešernov dan, ko se spominjamo smrti našega največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna (1800–1849), praznik slovenske kulture pa praznujemo od leta 1945, se po tradiciji odprejo vrata mnogih kulturnih ustanov po Sloveniji. Za nekatere si je treba zagotoviti le brezplačno vstopnico, povsod pa bo treba upoštevati covidne varnostne ukrepe. Kar nekaj dogodkov si bo mogoče ogledati tudi prek spleta.
Odpirajo se nove razstave
Prav jutri se odpira kar nekaj novih razstav. V Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) že četrto leto zapored ob kulturnem prazniku in v predpustnem času na ogled postavijo pustne like, ki so v preteklem letu odkupili za svojo zbirko. Tokrat so to liški pustjé, svatovski sprevod z območja Kanalskega Kolovrata, ki je od leta 2020 vpisan v register nesnovne kulturne dediščine. Streljaj stran, v izpostavi Narodnega muzeja Slovenije na Metelkovi, pa opoldne odpirajo manjšo razstavo limoških križev Kristus Kralj. Izdelovali so jih v delavnicah v francoskem Limogesu, pripotovali pa so tudi v naše kraje.
V Galeriji Vžigalica jutri odpirajo razstavo Prešerna posprava Marka Breclja, ki so jo zasnovali skupaj s pokojnim umetnikom. Na ogled bodo video dokumenti, zvočni zapisi, rekviziti in predmeti iz »mehkoterorističnih« akcij Breclja. V NUK pa se odpira razstava Vsak portret neponovljiv, enkraten svet: risbe Melite Vovk, izbor iz donacije 300 originalnih portretov udeležencev mednarodnih srečanj PEN na Bledu ter slovenskih književnikov.
V preostalih galerijah in muzejih po Ljubljani bodo na ogled njihove stalne in občasne razstave, nekatera javna vodstva se bodo pretakala tudi spletno, denimo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, kjer bo v ospredju stalna razstava Slovenci v 20. stoletju, ali v Narodni galeriji, kjer bo pozornost namenjena slovenskemu impresionistu Matiji Jami; javna vodstva po razstavah so poimenovali »vodstva v mehurčku«. V MGLC Švicarija se bodo z vami sprehodili skozi aktualne razstave na temo čeških ustvarjalcev v Sloveniji ter slovenskih avtorjev, znanstvenikov in arhitektov v češki kulturi. Če tam ne boste dovolj izvedeli o Jožetu Plečniku, jo lahko mahnete še na ljubljanski grad. V njihovi Galeriji »S« so na ogled fotografije Muzeja novejše zgodovine Slovenije, SEM in Plečnikove hiše, ki predstavljajo arhitektovo Unescovo dediščino v Ljubljani.
V čast Prešernu
Na novo se jutri odpira tudi razstava vizualne umetnice in nagrajenke Prešernovega sklada Nataše Prosenc Stearns v Prešernovi hiši v Kranju, nastala iz umetničine serije projekcij na temo Krsta pri Savici z zgodbami ženskih likov v Prešernovi poeziji. Likovno društvo Kranj pa vabi na Prešernov smenj na Glavni trg, kjer bo na ogled skupinska razstava V čast Prešernu. V Pokrajinskem muzeju v Celju je na ogled nova občasna medinstitucionalna razstava Ženske zgodbe.
V koprski Galeriji Loža so že v petek odprli razstavo Saintly Body domačina Emila Memona, vizualnega umetnika in glasbenika, ki velja za edinega slovenskega pop art umetnika, aktivnega na newyorški umetniški sceni. V Pomorskem muzeju Piran pa bo ob 11. uri voden ogled občasne arheološke razstave Skrivnosti Fizin ter opoldne še spletni ogled dokumentarnega filma Od gline do izdelka ali kako so včasih izdelovali keramične cevi (tubi fittili).
Spletni ogled treh kratkih dokumentarnih filmov legendarnih slovenskih režiserjev omogoča tudi Slovenski filmski center prek baze slovenskih filmov. Ogledate si lahko Cukrarno režiserja Jožeta Pogačnika ter filma Barva spomina režiserjev Jožeta Babiča in Giorgia Sestana in Slavica exception režiserja Maka Sajka. Filmi se bodo na Prešernov dan vrteli tudi v Kinodvoru: ob 13.30 bo brezplačno na ogled dokumentarec Divja Slovenija avtorja Mateja Vraniča, ob 18. uri pa Zastoj pisatelja in režiserja Vinka Möderndorferja. Zastoj bo ob 19.30 na ogled tudi v portoroškem Avditoriju.
