Kaj je skupnega 21 finalistom za izbor najboljšega zaposlovalca Zlata nit 2021? Gre za močna podjetja 21. stoletja, ki se poleg finančnih izkazov zavedajo pomena kakovosti odnosov med podjetjem in zaposlenimi.
Finalisti v skupini velikih podjetij so Automatic servis, ki se v finale umešča prvič, Danfoss Trata, ki sodeluje petič, Gen-I (v finalu so šestič), Kostak (petič), Pomgrad (3), Telemach (drugič) in Varis Lendava, ki se med finaliste umešča petič. Med srednje velikimi podjetji so med finalisti Biosistemika (v izboru so prvič), EKWB (prvič), Imperial Brands – Tobačna Ljubljana (petič), Plinovodi (trinajstič), Špica International Ljubljana (dvanajstič), XLAB (sedmič) in Zemanta, ki je med finalisti tretjič. Med malimi podjetji so se med finalno sedmerico umestila podjetja: Intera (sodeluje trinajstič), Klančar žerjavi (prvič), Kompas XNET (desetič), Lunos (tretjič), Madwise (prvič), Malinca (prvič) in SAP, ki je med 21 finalisti petič.
»Podatki iz raziskave Zlate niti v podjetjih, ki so se uvrstila v finalni izbor za najboljšega zaposlovalca leta, tudi letos ponovno potrjujejo, da se slovenska podjetja močno zavedajo pomena odnosov, številke so visoke in primerljive tudi z najboljšimi podjetji v tujini, saj ne samo da dosegajo, ampak tudi presegajo marsikatero podjetje, ki tudi v tujini velja za… boljše,« komentira Dejan Gruban, član skupine za raziskave in razvoj pri Zlati niti, sicer pa partner in direktor pri Kadrovski asistenci, mednarodno akreditirani svetovalec podjetjem za kadrovske izzive, raziskovalec in predavatelj.
Ni rezultatov brez dobrih odnosov
Dvoma o tem, da sta osebnostna rast in učinkovitost zaposlenih tesno povezani, ni. Tudi to, da so od njiju odvisni uspeh organizacije, njen potencial za rast in njena odpornost proti krizi, je očitno. Vprašanje pa je, kako naj to neotipljivo konkurenčno prednost podjetja izmerijo. To zagato že petnajst let odpravlja izbor najboljših zaposlovalcev Zlata nit.
Izbor prepoznava in promovira najboljše zaposlovalce na podlagi enostavnega, preverjenega in verodostojnega merjenja kakovosti odnosa med organizacijo in zaposlenimi. Dejan Gruban ob tem poudarja, da nepredvidljivost poslovnega okolja, rekordno visoka stopnja nezaupanja, porast negativnih čustev in posledično zaskrbljujoče pomanjkanje optimizma pred prihodnostjo med ljudmi povzročajo, da se tudi številna podjetja soočajo s povsem novo in drugačno krizo kot doslej, krizo talentov. Milijone zaposlenih po vsem svetu je lani dalo odpoved. Brez (očitnega?) vzroka in brez tega, da bi imeli že vnaprej dogovorjeno drugo zaposlitev. »Štirideset odstotkov jih pravi, da je 'verjetno', da bodo dali odpoved v naslednjih treh do šestih mesecih.«
Vključeni in zadovoljni
Vzrokov za takšno početje ne gre poenostavljati in jih pripisovati zgolj slabemu plačilu za opravljeno delo. Številne raziskave že nekaj časa potrjujejo, da denar izgublja moč »osrednjega« motivatorja in se ne uvršča niti med deset najpogostejših razlogov, da zaposleni zapuščajo svoja podjetja. Zaposlene je treba pošteno (in dobro) plačati, v nadaljevanju pa poskrbeti za to, da se vsa debata ne vrti zgolj in samo okoli denarja. Daleč največ vzrokov je namreč povezanih s toksično organizacijsko kulturo podjetij, ki je hkrati tudi najboljši napovednik fluktuacije zaposlenih.
Gruban je prepričan, da najboljši delodajalci in dobri vodje zato (ponovno) pozornost posvečajo prav fenomenu organizacijske kulture in prihodnosti dela, ki (p)ostaja ena najpomembnejših tem. Delodajalci enostavno ne morejo popraviti in spremeniti tistega, česar ne razumejo. In ko je toliko stvari pod vprašajem, organizacije in podjetja dobesedno tvegajo svoj obstanek s tem, da ignorirajo svoje ljudi in vprašanja, ki zanimajo njih. Dobra novica pri vsem tem je, da so prav podjetja tiste institucije, ki jim ljudje danes najbolj zaupamo in jih vidimo kot najbolj kompetentne in etične. »Slednje pomeni, da morajo podjetja in predvsem vodstva podjetij 'sprejeti' ta nekoliko razširjen mandat, ki so jim ga zaupali zaposleni, in jih voditi po principih trajnostnega voditeljstva, ki naslavlja širše družbene, ekonomske, okoljske in osebne izzive zaposlenih.«
Dobre zgodbe slovenskih podjetij, 21 finalistov v Zlati niti, ki tovrstne ideje in načela živijo, bomo predstavljali vsak petek vse do konca 15. izbora Zlata nit, ki bo 24. marca. Zavedamo se, da morajo biti dobre, najboljše prakse na področju zaposlovanja slišane. In v Sloveniji imamo biti na kaj ponosni!
