Vlada je med ukrepi za blažitev stisk prebivalcev in gospodarstva zaradi rasti cen energentov, ki jih je predstavila v soboto, predvidela tudi izenačitev pravic vseh gospodinjskih odjemalcev zemeljskega plina. Zdaj namreč dobavitelji energentov dobavo večstanovanjskim stavbam opredeljujejo kot poslovno dobavo oziroma odjemna mesta v večstanovanjskih stavbah obravnavajo kot odjemna mesta za poslovni odjem.
Vlada je zdaj predvidela, da bodo imeli etažni lastniki posameznih stanovanj v večstanovanjskih stavbah s skupnimi kurilnicami pri nakupu zemeljskega plina za te skupne kurilnice vse pravice v zvezi z nakupnimi pogoji, kot jih imajo gospodinjski odjemalci, ki plin kupujejo za svojo lastno rabo.
Ukrep je zapisala v predlog zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov, ki ga je že poslala v potrditev v DZ po nujnem postopku, veljal pa naj bi eno leto in tri mesece, od letošnjega februarja do konca aprila 2023.
GZS: Izenačitev pravic vseh gospodinjskih odjemalcev zemeljskega plina je dober signal
Po besedah direktorja Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS Boštjana Udoviča je izenačitev pravic vseh gospodinjskih odjemalcev zemeljskega plina dober signal, da je vlada (čeprav pozno) le prepoznala velike težave, v katerih so se znašli etažni lastniki, ker jih dobavitelji obravnavajo kot poslovne odjemalce. Še vedno pa ne gre za ustrezno ali celo sistemsko rešitev, pravi Udovič.
Ukrep je namreč začasne narave in velja le za naprej, je dodal. S tem vlada po njegovem mnenju na nek način tudi sporoča, da takšna rešitev ne velja že sedaj, kar pa po njegovih besedah ne drži. V zbornici namreč menijo, da že obstoječa zakonodaja vsem potrošnikom priznava enake pravice.
Vlada bi morala zato državnemu zboru predlagati zgolj sprejem obvezne razlage zakona o oskrbi s plini in zakona o oskrbi z električno energijo s smiselno enako vsebino. Nenazadnje je to vladi predlagal tudi odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide, ki je o vprašanju razpravljal 20. januarja, je še spomnil Udovič.
OZS: Vlada naj v energetski krizi pomaga tudi malim obrtnikom in podjetnikom
Vlada je v soboto sprejela predlog ukrepov za omilitev posledice visokih cen energentov za ljudi in gospodarstvo. Najranljivejšim bo namenila solidarnostni energetski dodatek v višini 150 evrov, gospodinjstva bodo tri mesec oproščena plačevanja omrežnine za elektriko, na najnižjo možno stopnjo pa se bodo znižale trošarine na elektriko in pogonska goriva.
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so od vlade pričakovali več. »S težavami zaradi visokih cen energentov se soočajo tako gospodinjstva kot gospodarstvo. Vlada je že sprejela nekatere ukrepe za omilitev posledic, a se je žal, kot ugotavljamo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, ponovno pozabilo na male obrtnike in podjetnike.
»Predstavljeni ukrepi vlade za omilitev posledic visokih cen energentov so usmerjeni predvsem v pomoč energetsko intenzivnim podjetjem. Vendar pa so tudi mali obrtniki in podjetniki prizadeti in nujno potrebujejo pomoč. Zdi se nam nepošteno in diskriminatorno, da bi bili mali poslovni subjekti, ki so najranljivejši del gospodarstva, ponovno izvzeti iz ukrepov pomoči,« je ob tem poudaril predsednik OZS Branko Meh.
»Kriterije za upravičenost do pomoči bi morali popraviti«
V OZS so zato na predsednika vlade Janeza Janšo, ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška in ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca naslovili prošnjo, da se kriterije za upravičenost do pomoči nemudoma ustrezno popravi, da bodo do pomoči upravičeni tudi mali obrtniki in podjetniki.
Po mnenju OZS bi morali biti med prejemniki pomoči tudi podjetja, ki imajo manj kot pet zaposlenih in ki so imela v poslovnem letu 2019 manj kot petodstotni delež energije v strukturi odhodkov. Obenem menimo, da bi morali omiliti tudi kriterij glede povišanja stroškov za energijo v letu 2022, in sicer s predlaganih 30 na 20 odstotkov.
Ob tem pa se moramo zavedati, da imajo tudi podjetja z manj kot pet zaposlenimi visoke stroške za energijo. Dandanes imajo namreč v podjetjih visoko tehnološke stroje in opremo, tudi robote, ki za svoje delovanje porabijo ogromne količine električne energije. Energetska kriza, ki smo ji priča, ima torej velik vpliv tudi na ta mala podjetja in jim je zato treba nujno pomagati. »Malo gospodarstvo je hrbtenica slovenskega gospodarstva. Narediti moramo vse, da ostane vitalna in da se ne zlomi,« še dodaja Meh.
