Milanović je po torkovem obisku v podjetju Kraš dejal, da obstajajo načini za to, da se Ukrajina ohrani kot »celovita država ali 99 odstotkov nje« in da se ji gospodarsko pomaga. Vendar pa ne sodi v zvezo Nato, je dejal po poročanju hrvaškega portala Index.
Spregovoril je tudi o odzivu Hrvaške na morebitno zaostritev ukrajinsko-ruske krize. »Jaz ne vem nič o tem, a sem vrhovni poveljnik vojske. Gledam sporočila, glede na katera Nato povečuje prisotnost na območju. Mi nimamo in ne bomo imeli nič s tem, to zagotavljam. Ne samo, da ne bomo poslali nobenega vojaka, umaknili bomo vse hrvaške vojake, do zadnjega, in to ni povezano niti z Ukrajino niti z Rusijo,« je poudaril.
Kriza je po njegovih besedah povezana »z dinamiko ameriške notranje politike Joeja Bidna in njegove administracije«.
Povedal je še, da je »državni udar« v Ukrajini, ki je odnesel tedanjega proruskega predsednika Viktorja Janukoviča, »spodbudila EU, predvsem pa Washington«. Poudaril je, da je Ukrajina »še vedno ena najbolj skorumpiranih držav na svetu, gospodarsko stagnira in ni dobila nič od EU!«.
Milanović je s tem razburil Kijev. Ukrajinsko zunanje ministrstvo je zaradi izjav na pogovor poklicalo hrvaško veleposlanico v Kijevu Anico Džamić, ki so ji sporočili, da so predsednikove izjave nesprejemljive. V pogovoru so izrazili globoko razočaranje nad izjavami Milanovića o članstvu Ukrajine v Natu in neprimernosti pomoči Ukrajini v času ruske agresije.
Na ukrajinskem zunanjem ministrstvu so zahtevali javni preklic izjav
»Hrvaški predsednik je izkazal prezir in nehvaležnost za pomoč, ki so jo Ukrajina in Ukrajinci nudili Hrvaški v njenem boju za neodvisnost in tudi v boju proti lanskim požarom,« so zapisali na ukrajinskem zunanjem ministrstvu. Zahtevali so javni preklic teh izjav in dodali, da se jih v prihodnosti ne sme ponoviti.
Hrvaški premier Plenković se je sicer Ukrajincem že pred tem opravičil za predsednikove izjave in dejal, da ne ve, o katerih vojakih je Milanović govoril. »Politika Hrvaške je umiritev napetosti, preprečevanje spopadov in podpora celovitosti Ukrajine,« je poudaril.
Hrvaški predsednik je v torek po poročanju časnika Jutarnji list govoril o možnosti umika 80 hrvaških vojakov, ki delujejo v Natovi misiji Okrepljena prednja prisotnost na Poljskem.
Hrvaški kontingent se je sicer iz Poljske v domovino vrnil ravno v ponedeljek. Po neuradnih podatkih naj bi nov kontingent poslali šele prihodnje leto, a še ni znano, ali ga sploh bodo. Prav tako Hrvaška letos ne bo poslala sto vojakov v Litvo, kjer prav tako deluje Natova misija.
