Novi bolgarski premier Kiril Petkov je včeraj obiskal Severno Makedonijo, kjer ga je prijateljsko sprejel Dimitar Kovačevski, ki so ga v nedeljo zvečer v sobranju potrdili za premierja po odstopu Zorana Zaeva. Liberalec Petkov je prvič na obisku v neki tuji državi, odkar je pred dobrim mesecem dni prevzel vodenje vlade. Poleg tega je obisk potekal ob 30. obletnici bolgarskega priznanja neodvisne Makedonije, Bolgarija je bila celo prva država sploh, ki je to storila.
Zdi pa se, da pogovori niso prinesli napredka glede najbolj problematičnih in pomembnih zadev. Pravzaprav sta se premierja raje osredotočila na zadeve, pri katerih je sodelovanje možno, zlasti gospodarstvo. »Pozornost bomo posvečali temam, ki nas bodo zbližale, drugim temam pa bomo pustili več časa, da se rešijo,« je dejal Petkov.
Sofija ostaja enotna
Petkov sicer pravi, da je potreben nov, konstruktiven pristop k bolgarski blokadi Severne Makedonije na poti v EU. A ni bilo dejanj, ki bi to pokazala. Prav tako ni bilo nobenega napredka pri vprašanjih o makedonski nacionalni identiteti in makedonskem jeziku, za katera v Sofiji trdijo, da sta bila »skonstruirana v jugoslovanskem totalitarizmu« (v resnici je makedonski narod, ločen od bolgarskega, nastajal že pred Titovim spodbujanjem makedonske nacionalne zavesti). Obe državi ostajata na nasprotnih bregovih tudi v zgodovinopisju, saj Bolgari med drugim zahtevajo, da Severna Makedonija odstrani spomenike žrtvam bolgarske okupacije in da označuje obdobje v letih 1941–1944 kot bolgarsko upravo, ne pa kot okupacijo. Sofija tudi zaman zahteva, da Bolgari kot narod dobijo svoje mesto v severnomakedonski ustavi. Vse to so teme, zaradi katerih Bolgarija blokira začetek pristopnih pogajanj Severne Makedonije z EU.
In tako bo očitno še naprej. Pred enim tednom so na seji sveta za nacionalno varnost bolgarski voditelji sklenili, da bodo nadaljevali blokado Severne Makedonije. Predsednik države Rumen Radev je tedaj izjavil, da sosednja država ni naredila dovolj za uresničitev sporazuma o prijateljstvu, dobrososedskih odnosih in sodelovanju, ki sta ga državi podpisali leta 2017.
Skupna seja vlad
V Skopju je Petkov dejal, da je pripravljen na nov začetek odnosov, potem ko je Bolgarijo desetletje dolgo vodil konservativec Bojko Borisov. Poudaril je, da morata državi v medsebojnih odnosih izhajati iz potrebe, da se izboljša vsakodnevno življenje državljanov obeh držav. Tako bosta imeli vladi skupno sejo 25. januarja v Sofiji, ko naj bi ustanovili bilateralne delovne skupine za gospodarstvo, infrastrukturo, kulturo, evropske integracije in zgodovino. Petkov je na skupni novinarski konferenci v Skopju izjavil, da se bo vsaka delovna skupina sestala enkrat na teden. Navdušen je tudi nad načrtom, da bi do marca odprli redno letalsko zvezo med Sofijo in Skopjem, kar je pomembno, ker naj bi gospodarski stiki postali bolj intenzivni.
Petkov je prav tako vzhičeno sporočil novinarjem v Skopju, da Bolgarija ne bo več uporabljala daljšega imena (Republika Severna Makedonije), ampak krajše (Severna Makedonija), ki so se mu doslej v Sofiji izogibali, češ da v sebi nosi pretenzijo do bolgarskega ozemlja. O tem je obvestil Združene narode. Kovačevski pa jih je obvestil, da Severna Makedonija z uporabo krajšega imena nima pretenzij po bolgarskem ozemlju.
Sicer je Kovačevski dejal, da vidi priložnost za izboljšanje odnosov, ker sta na obeh straneh novi vladi. A je tudi poudaril, da se njegova ne bo pogajala o makedonskem jeziku in nacionalni identiteti. Petkov pa se je v Skopju izogibal omenjanju »makedonskega jezika«. Izjavil je, da »priznava uradni jezik te države«, ni pa povedal, kateri je ta jezik. Izrecno pa zavrača možnost, da bi priznal makedonsko manjšino v Bolgariji.
