Spremembe protokola testiranja: Rizične skupine na PCR, ostali najprej na hitri test ali samotest

Kakšne so spremembe?

»Protokol v prvem koraku zadeva osebe, ki ne kažejo simptomov okužbe. Za vse osebe je tako odslej predvideno, da se najprej opravi hitri antigenski test, bodisi po sistemu samotestiranja bodisi pri posameznih izvajalcih,« je pojasnil Vindišar. V primeru negativnega izvida se predvideva, da oseba ni okužena s koronavirusom. V primeru pozitivnega izvida pa je oseba napotena na PCR testiranje, a le ob pogoju, da dokaže, da je predhodno testiranje opravila – bodisi s fotografijo samega testa ali pa test prinese s seboj ter ob tem izkaže tudi svojo identiteto. »Asimptomatske osebe tako za dostop do PCR testa nujno potrebujejo pozitivni hitri test,« je pojasnil.

Osebe, ki imajo simptome respiratorne okužbe, po novem protokolu delijo v dve skupini. V prvi so posebej ranljive osebe, kamor sodijo kronični bolniki, imunokomprimitirani, nosečnice in otroci. Vse te osebe osebnega zdravnika obvestijo o svojih simptomih in zdravnik jih bo naročil na PCR testiranje. Za vse ostale pa je predvideno, da opravijo hitro antigensko testiranje oz. samotestiranje in se v primeru pozitivnega rezultata naročijo na PCR testiranje.

»V primeru, da je pri simptomatski osebi hitri antigenski test negativen, se ta oseba kljub temu izolira in ostane v izolaciji do tri dni. V tem času oseba lahko koristi bolniški stalež, po tem času pa glede na to, ali se težave nadaljujejo, o tem obvesti osebnega zdravnika in se ponovno naroči na PCR testiranje. V primeru, da težave izzvenijo, lahko rečemo, da oseba ni okužena s koronavirusom,« je še pojasnil.

»Protokol testiranje je vzpostavljen zato, da ohranimo družbo odprto,« je še dejal in prosil tudi za razumevanje pri čakanju na rezultate PCR testov. »Izvajalci testiranj in vsi laboratoriji se kar najbolj trudijo, da prihaja do čimmanj čakanja tako pri odvzemu kot čakanju ne rezultat. Gre pa za izjemen logistični podvig,« pojasnjuje Vindišar. Največja laboratorija, Inštitut za mikrobiologijo in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) sta sicer opravila po 10.000 PCR testov na leto – toliko jih sedaj opravita v enem samem dnevu.

Na rezultate PCR testa bo treba čakati tudi do 48 ur

Da se v laboratorijih soočajo z izjemnim porastom vzorcev je potrdila tudi direktorica NLZOH Tjaša Žohar Čretnik, ki je dejala, da se je dotok vzorcev od prejšnjega ponedeljka povečal za skoraj 100 odstotkov. »Včeraj smo sprejeli skoraj 20.000 vzorcev. Vzorcev je vsak dan več, zato se nam podaljšuje povprečni pretočni čas, ki je bil doslej v povprečju pod šestimi urami, kar je bil na evropski ravni izjemen dosežek. Ta čas se je začel podaljševati,« je dejala. Kot pravi, vse aparature delajo tudi pomoči. »Od včeraj nam je ostalo dobrih 2000 vzorcev. Ti vzorci so se procesirali danes dopoldne. Povprečni čas se bo podaljšal na preko 12 ur. Še vedno pa delamo na tem, da bi vse rezultate uspeli sporočiti v roku 48 ur,« je povedala.

Včeraj rekordno število opravljenih testov in okužb

V ponedeljek so sicer po podatkih NIJZ ob 13.803 PCR-testih potrdili 8681 okužb z novim koronavirusom. Gre za največje število potrjenih primerov v enem dnevu doslej. Delež pozitivnih testov je bil 62,9-odstoten. Po podatkih vlade je hospitaliziranih 575 bolnikov, 155 jih potrebuje intenzivno nego. Umrlo je 10 ljudi.

Hospitaliziranih je devet covidnih bolnikov več kot dan prej, na intenzivnih covidnih oddelkih pa so trije bolniki manj kot dan prej, izhaja iz podatkov, ki jih je vlada objavila na Facebooku. Najmlajši hospitaliziran bolnik je star 14 let, najmlajši bolnik na intenzivni negi pa 29 let. Zaradi covida-19 so v ponedeljek umrle tri osebe več kot v nedeljo.

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar je na današnji vladni novinarski konferenci izpostavil, da se bo število hospitaliziranih covidnih bolnikov po projekcijah ob trenutnem reprodukcijskem številu 1,4 začelo povečevati v prihodnjih dneh in bo vrh z okoli 900 zasedenimi posteljami predvidoma doseglo okoli 2. februarja. Če se bo reprodukcijsko število povečalo, se bo število bolnikov v bolnišnicah približalo 1100. Vrh na oddelkih intenzivne nege pa pričakujejo okoli 6. februarja, ko bo po projekcijah intenzivno terapijo potrebovalo okoli 200 covidnih bolnikov oziroma 250 v primeru višjega reprodukcijskega števila, je še navedel.

V ponedeljek so sicer zabeležili 1248 okužb več kot pred tednom, ko je število potrjenih primerov okužb prvič preseglo 7000. Takrat so zabeležili 7433 okužb, nato pa je bilo to število še nekoliko preseženo minuli petek, ko je bilo potrjenih okužb 7591.

Po oceni NIJZ je v Sloveniji trenutno 76.047 aktivnih okužb, sedemdnevno povprečje pa znaša 6882. Število aktivnih primerov okužb se je v primerjavi s prejšnjim dnevom povečalo za 5287. Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov je višje za 501. Število potrjenih primerov v zadnjih 14 dneh na 100.000 prebivalcev znaša 3592, kar je 252 več kot dan prej.V ponedeljek so opravili tudi 111.960 hitrih testov, katerih pozitivne rezultate preverjajo še s PCR-testi.

Direktor Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo (IMI) Miroslav Petrovec je v oddaji Dobro jutro na Televiziji Slovenija stanje v laboratorijih zaradi povečanega obsega analize brisov, odvzetih za PCR-testiranje, označil kot katastrofično. »Vsi, ki delajo na diagnostiki covida-19, so na robu zloma, prav tako laboratoriji,« je dejal.

V ponedeljek je IMI po njegovih besedah sprejel preko 8000 vzorcev za PCR-testiranje, v prejšnjih valovih pa je dnevno število sprejetih vzorcev znašalo največ 3500. Minulo noč je na IMI tako ostalo 2300 vzorcev, ki jih še niso uspeli analizirati. »Pravzaprav niti ni prostora, kamor bi zlagali odvzete vzorce,« je pojasnil.

Petrovec je poudaril še, da se sam že dlje časa trudi, da bi se za diagnostiko okužb s koronavirusom uporabljale tudi druge metode, med njimi hitri antigenski testi. »Z današnjim dnem bomo morali uvesti določene prerazporeditve in omejitve,« je napovedal.

Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je po podatkih vlade cepljenih 1.257.804 ljudi oziroma 60 odstotkov populacije. Med starejšimi od 18 let je cepljenih 70 odstotkov, med starejšimi od 50 let pa 80 odstotkov.

Polno cepljenjih je 1.203.867 ljudi oziroma 57 odstotkov populacije, od tega 67 odstotkov starejših od 18 let in 78 odstotkov starejših od 50 let. S poživitvenim odmerkom je po podatkih vlade cepljenih 559.460 prebivalcev.

Beovićeva: Ni še gotovo, kdaj bo peti val epidemije dosegel vrh

Zaradi slabše zaščite cepiv in prebolelosti pri koronavirusni različici omikron po besedah infektologinje Bojane Beović še ni gotovo, kdaj bo peti val epidemije covida-19 dosegel svoj vrh. Ob tem je opozorila, da je lahko potek bolezni v primeru različice omikron pri necepljenih in tistih, ki covida-19 še niso preboleli, tudi težek.

V bolnišnice še vedno prihajajo okuženi s koronavirusno različico delta, posamezni bolniki pa so okuženi tudi z različico omikron, tudi med hospitalizirani na covidnih intenzivnih oddelkih, je pojasnila predsednica Zdravniške zbornice Slovenije in infektologinja Bojana Beović.

Poudarila je, da covid-19 pri okužbi z različico omikron večina ljudi, še posebej prebolevniki in cepljeni, preboleva »kot prehlad«. Tisti, ki bolezni še niso preboleli in so necepljeni, pa lahko zbolijo s težkim potekom, še posebej če spadajo v katero izmed rizičnih skupin. Slednjim še posebej priporoča, da se odločijo za cepljenje proti covidu-19.

Opomnila je, da ima po statistikah iz tujih držav tretjina oseb simptome bolezni še tri mesece po prebolelem covidu-19. »Razvoj dolgega covida ni povsem skladen s tem, kako huda je bila okužba. Nekateri bolezen prebolijo blago, pa imajo nato še dlje časa resne težave,« je opozorila. Kakšne dolgotrajne zaplete po preboleli bolezni bi lahko povzročala različica omikron pa je po njenih besedah še prezgodaj napovedati.

Ob tem je spomnila, da bo v kratkem minilo pol leta, ko so se nekateri posamezniki iz rizičnih skupin cepili s poživitvenim odmerkom cepiva proti covidu-19, zato so ti posamezniki slabše odporni proti različici omikron. Proti omikronu so obstoječa cepiva že sicer nekoliko manj učinkovita.

Beovićeva se je dotaknila tudi učinkovitosti zaščite pred okužbo pri maskah tipa FFP2, ki bodo od srede obvezne za zaposlene v šolstvu, sociali in zdravstvu po morebitnih tveganih stikih z osebami, okuženimi s koronavirusom.

»Te maske so seveda bolj učinkovite od kirurških mask, kirurške pa od tekstilnih. Je pa do neke mere odvisno tudi od tega, kako oseba uporablja masko oziroma kako se ji prilega, kako tesni«, je poudarila. Spomnila je, da je treba zaščitne maske ustrezno menjavati, saj se njihova sposobnost zaščite skozi čas zmanjša.

Izpostavila je tudi pomen karanten ob tveganih stikih in samoizolacij po okužbi s koronavirusom. V obeh primerih posameznik za dosego namena karantene oz. samoizolacije ne sme imeti stika z nikomer. Pri izjemno nalezljivi različici omikron lahko že nekajminutni obisk trgovine vodi v širjenje koronavirusa, je opozorila.