Še deset dni je do italijanskih predsedniških volitev. Bolje bi bilo reči do začetka tega postopka, saj bo v parlamentu verjetno potrebnih več tajnih glasovanj, najbrž vse do četrtega kroga, ko za izvolitev ni več potrebna dvotretjinska, ampak absolutna večina od 1009 elektorjev. Čeprav je bil že obsojen zaradi utaje davkov, si 85-letni Silvio Berlusconi, večkratni nekdanji premier in medijski mogotec, na vse pretege prizadeva, da bi si zagotovil podporo poslancev in senatorjev za predsedniški položaj. Ti bodo poleg 58 predstavnikov regij odločali o nasledniku 81-letnega Sergia Mattarelle, ki se za novi sedemletni mandat ne bo več potegoval, sedanji pa se mu izteče 3. februarja.
Salvini noče predčasnih volitev
Uradne liste kandidatov ni. Največji favorit je vsekakor 74-letni aktualni premier Mario Draghi, ki je pred desetimi leti na čelu Evropske centralne banke uspešno reševal evrsko območje, v zadnjem letu pa na čelu vlade narodne enotnosti Italiji poskuša zagotoviti dolgoročno gospodarsko blagostanje po več kot dvajsetih letih stagnacij in recesij. Draghi je izrazil željo po predsedniškem položaju, če bi imel široko podporo, toda Berlusconi je sprožil manever proti njemu, ko je v ponedeljek sporočil, da njegova desna stranka Naprej Italija ne bo več v vladi, če Draghi ne bo premier (torej če bo postal predsednik države, česar Berlusconi sicer ni izrekel). Dal je vedeti, da bo z njegovo stranko Naprej Italija potegnila tudi populistična desna Liga Mattea Salvinija, druga najmočnejša stranka v parlamentu, kar bi vodilo do predčasnih volitev, na katerih pa se obeta zmaga skrajni desnici.
Ankete namreč zdaj zelo dobro kažejo zlasti postfašističnim Bratom Italije 44-letne Giorgie Meloni. Bratje Italije edini v parlamentu ne podpirajo Draghijeve vlade, zato pa skrivaj podpirajo Draghija za predsednika države, da bi prišlo do predčasnih volitev. Na njih bi po nekaterih decembrskih anketah postali celo najmočnejša stranka z dvajsetimi odstotki podpore. Seveda morajo javno podpirati Berlusconija za predsednika, a to počnejo veliko bolj mlačno kot Salvinijeva Liga, ki se boji predčasnih volitev in možnosti, da bi Melonijeva celo sestavljala vlado kot paradna sila desnice in postala prva premierka v zgodovini Italije. V tem primeru bi se 48-letni ambiciozni Salvini pod nosom obrisal glede premierskega stolčka, na katerem se vidi od leta 2019, ko je imela Liga v anketah že 38 odstotkov podpore, zdaj pa le še 19.
Ekonomske posledice Draghijevega odhoda
Tudi gospodarstveniki v Italiji in v Evropi se bojijo, da bi Draghi postal predsednik države, saj bi bilo brez njegove avtoritete in z razpadom sedanje široke koalicije pod vprašajem gospodarsko okrevanje Italije. Država pa letos mora izvesti nove reforme, da bo v naslednjih letih dobila 200 milijard evrov iz programa EU za gospodarsko okrevanje. »Odhod Draghija iz vlade bi povzročil nestabilnost in bi imel posledice tako pri uresničevanju programa o gospodarskem okrevanju kot pri zaupanju investitorjev,« je za agencijo AFP dejal Giuliano Noci, profesor marketinga iz Milana, ki je prepričan, da bi se v tem primeru obresti za velikanski italijanski javni dolg nevarno povišale. Noci upa, da bo Draghi ostal premier do rednih parlamentarnih volitev leta 2023, potem pa prevzel krmilo evropske komisije.
Letos sicer Italija pričakuje, da bo iz evropskega programa za okrevanja dobila 39 milijard evrov, a ameriška banka Goldman Sachs je izračunala, da bi se v primeru Draghijevega odhoda iz vlade ta vsota zmanjšala na 20 ali celo na 10 milijard evrov. To pomeni, da letos v Italiji skoraj ne bi bilo mogoče pričakovati gospodarske rasti, ki je bila lani šestdstotna, potem ko je leta 2020 BDP padel za devet odstotkov.
