Pet stalnih članic varnostnega sveta Združenih narodov (ZDA, Rusija, Kitajska, Francija in Velika Britanija) je sprejelo redko skupno izjavo, v kateri so se zavzele proti uporabi jedrskega orožja in nasploh vojskovanju z jedrskim orožjem. Več mesecev so med njimi na posvetovalnih zasedanjih potekala pogajanja o besedilu izjave, katere namen – tako zatrjujejo podpisnice – je zmanjšanje strateške grožnje jedrskega spopada.
V besedilu izjave se je tako znašel stavek, ki sta ga na vrhuncu jedrskega oboroževanja sredi osemdesetih let po pogovorih v Ženevi izrekla takratna predsednik ZDA Ronald Reagan in Sovjetske zveze Mihail Gorbačov: »Prepričani smo, da v jedrski vojni ni mogoče zmagati in je nikoli ne smemo bojevati.« Nadalje so zagotovili, da sme jedrsko orožje, dokler bo obstajalo, služiti zgolj v obrambne namene, odvračati agresije in preprečevati vojne. »Prepričani smo, da je treba nadaljnjo razširjanje jedrskega orožja preprečiti,« je še zapisalo pet stalnih članic. Pisanja izjave se niso lotili zaradi napetosti na ukrajinsko-ruski meji, zaradi katerih je v pregreto besedišče svetovnih voditeljev občasno zašlo tudi jedrsko orožje. Besedilo je bolj namenjeno kot spodbuda za januarja načrtovani deseti konferenci pregleda sporazuma o neširjenju jedrskega orožja (NPT), ki pa so jo morali pred dnevi zaradi širjenja omikrona v ZDA in nesoglasij, ali se lahko zasedanje odvije v virtualni obliki, preložiti na avgust.
Guterres želi pravi napredek
Generalni sekretar OZN Antonio Guterres, ki je z januarjem začel svoj drugi mandat na čelu svetovne organizacije, je izjavo stalnih članic varnostnega sveta pozdravil, a je tudi pristavil, da edini način za odpravo groženj jedrskega orožja predstavlja njegovo uničenje. »Zaradi kombinacije sreče in presoje jedrsko orožje po požigu Hirošime in Nagasakija leta 1945 ni bilo več uporabljeno. Toda koliko časa lahko naša sreča vztraja, ko pa obstaja več kot 13.000 kosov jedrskega orožja v arzenalih po svetu?« se je vprašal Guterres in opozorill, da je pandemija covida-19 prinesla novo zavedanje o katastrofalnih posledicah dogodka majhne verjetnosti. Guterres zato pričakuje, da bo konferenca o uresničevanju sporazuma NPT, h kateremu je od leta 1968 pristopilo 191 držav, med drugim prinesla napredek pri vprašanjih transparentnosti in dialoga za znižanje nevarnosti jedrske vojne in pri soočanju s tlečimi jedrskimi krizami na Bližnjem vzhodu in v Aziji.
A da bi se devet jedrskih sil (poleg petih stalnih članic mednje sodijo še Pakistan, Indija, Severna Koreja in Izrael, pri čemer slednji posesti takšnega orožja ne potrjuje) kmalu odpovedalo jedrskemu orožju, je težko pričakovati, saj ostaja trdni del njihove oborožitve. Da se mu ne nameravajo odpovedati, pa nakazuje tudi njihova zadržanost, da se pridružijo pogodbi o prepovedi jedrskega orožja (TPNW), ki jo je leta 2017 dorekla generalna skupščina OZN, veljati pa bo začela čez dobra dva tedna, potem ko je bil lanske jeseni dosežen mejnik petdesete ratifikacije pogodbe.
Milijarde za modernizacijo
Čeprav se je vrhunec jedrske oborožitvene tekme dogajal v času hladne vojne, devet jedrskih sil svojih arzenalov (zdajšnje jedrske bombe so mnogo bolj uničujoče kot bombi, ki sta zravnali Hirošimo in Nagasaki) ne prepušča rjavenju. Zgolj v pandemičnem letu 2020 so za njihovo modernizacijo po ocenah Mednarodne kampanje za odpravo jedrskega orožja (ICAN) porabile dobrih 72 milijard dolarjev, kar je približno enak znesek kot leto poprej. Kar polovico te vsote (37,2 milijarde dolarjev) so za posodobitev svojega jedrskega orožja porabile ZDA. Kitajska, na katero letijo očitki, da namerava krepko povečati svojo jedrsko oborožitev (po ocenah Pentagona bi do konca desetletja lahko imela tisoč jedrskih konic), je za to orožje v letu 2020 porabila deset milijard dolarjev, Rusija osem milijard, Velika Britanija 6,2 milijarde, Francija pa 5,7 milijarde. Na kitajskem zunanjem ministrstvu so ob tem včeraj zavrnili navedbe, da želi njihova država hitro povečati svoj jedrski arzenal, kot ji pripisujejo kritiki na zahodu.
»Spisali so to lepo izjavo, toda v realnosti delajo povsem nasprotno. Nahajajo se v jedrski oboroževalni tekmi, razširjajo svoje jedrske arzenale, za njihovo modernizacijo namenjajo milijarde in so nenehno pripravljeni, da začnejo jedrsko vojno,« je doseženo izjavo peterice stalnih članic kritizirala izvršna direktorica ICAN Beatrice Fihn.
