Predlog dopolnila k desetemu interventnemu zakonu posega v zakon o sistemu plač v javnem sektorju in bi moral biti usklajen s sindikati javnega sektorja, na drugi strani pa obravnavan na svetu za plače v javnem sektorju, je v izjavi za javnost navedel vodja pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek.

Počivavšek je predlog ocenil za »še enega v vrsti podtaknjencev v interventni zakonodaji, ki je namenjena omejevanju širjenja epidemije covida-19, ki pa z epidemijo nima popolnoma nikakršne povezave«.

V pogajalski skupini odpravi omejitve najvišjega plačnega razreda po njegovih besedah načeloma ne nasprotujejo, pozivajo pa, da se predlagana ureditev spremeni na način, da bo upoštevala enako obravnavo javnih uslužbencev in »ne bo prejudicirala usode sistema plač v javnem sektorju«. Predlog namreč predvideva začasno odpravo omejitev do konca leta 2022, a so v pogajalski skupini prepričani, da tak poseg prejudicira usodo sistema plač v javnem sektorju.

Kot nesprejemljivo je označil odpravo omejitev najvišjega plačnega razreda izključno za plačno podskupino E1, v katero spadajo zdravniki in zobozdravniki. »Za to ni nikakršnega utemeljenega vsebinskega razloga, saj gre tudi v primeru zdravnikov in zobozdravnikov za javne uslužbence,« je poudaril. Sprejetje takega predloga bi po njegovem mnenju ostale javne uslužbence neutemeljeno postavilo v neenakopraven in manj ugoden položaj. V pogajalski skupini zato predlagajo, da se odprava omejitev razširi tudi na ostale javne uslužbence in velja ne le začasno, temveč trajno.

Fides za izločitev zdravnikov iz enotnega plačnega sistema

Iz Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, kjer si prizadevajo za izstop zdravnikov in zobozdravnikov iz enotnega javnega plačnega sistema, so sporočili, da se do predlaganega dopolnila ne morejo opredeljevati, dokler ne bo sprejet. Spomnili so, da so sklicali izredno letno konferenco, na kateri bodo 11. januarja odločali o obliki in časovnici sindikalnega pritiska za izločitev zdravnikov iz enotnega sistema plač v javnem sektorju.

»Razumemo gesto vlade, da želi popraviti kardinalno napako ministra, ko se je ob usklajevanju novega zakona o plačah vseh zaposlenih v zdravstvu s figo v žepu pogajal s sindikatom zdravstvenih delavcev,« sporočajo. Ob tem so spomnili, da je aneks o zvišanju plač zdravstva in socialnega varstva po njihovem mnenju povsem porušil »še preostale zametke sprejemljivih razmerij plač«. Kot so pojasnili, ne gre za sistemske rešitve, ki ga za zagotavljanje kakovostnega javnega sistema upravičeno pričakujejo.

Odprava omejitev bo za starejše kolege gotovo dobrodošla, so predlog dopolnila komentirali Mladi zdravniki Slovenije. Začasen ukrep po njihovem mnenju ne rešuje plačne problematike zdravnikov, zaposlenih v javnem sektorju. Sami sicer pričakujejo, da bo ministrstvo za zdravje glede točnih dvigov plačnih razredov zavlačevalo do enega leta. Na vprašanje, če so jih z ministrstva že povabili na sestanek glede njihovih zahtev, so odgovorili, da ne.

Zdravniki bi lahko dosegli 63. plačni razred

Koalicijske poslanske skupine SDS, NSi in SMC bi v desetem protikoronskem zakonu, ki ga danes ob obstrukciji dela opozicije obravnava parlamentarni odbor za finance, dvignile najvišji plačni razred, ki ga lahko dosežejo zdravniki in zobozdravniki. Ukrep bi bil začasne narave, je še razvidno iz predlaganih dopolnil.

Za plačno podskupini E1, v kateri so zdravniki in zobozdravniki, bi bilo mogoče doseči največ 63. plačni razred za obdobje do 31. decembra 2022.

Začasni ukrep, ki bi posegel v zakon o sistemu plač v javnem sektorju, je izpolnitev vladne zaveze iz stavkovnega sporazuma med vlado in Fidesom iz leta 2016, so zapisali v obrazložitvi predlaganega novega člena zakona, ki je sicer namenjen omilitvi posledic epidemije covida-19. Brez spremembe zakona namreč tudi ob spremenjeni kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike ne bi mogli zvišati plačnega stropa za omenjeni poklicni skupini.