Zadnji interventni protikoronski zakon, ki je bil sprejet konec preteklega leta, je za zdravnike in zobozdravnike do konca leta 2022 dvignil plačni strop iz 57. na 63. razred. Zahtevo za presojo ustavnosti dviga so na ustavno sodišče kot volivci vložili predsedniki petih sindikalnih central, in sicer Branimir Štrukelj, Jakob Počivavšek, Lidija Jerkič, Evelin Vesenjak in Peter Majcen.
Zatrjevali so, da je bil v postopku sprejemanja zakona kršen 90. člen ustave o zakonodajnem referendumu, ker da izpodbijani člen interventnega zakona ne pomeni nujnega ukrepa, ki bi bil povezan z odpravo posledic covida-19 in zato tudi ne sodi v interventni zakona. DZ glede sporne določbe.po njihovem mnenju tudi ne bi smel sprejeti sklepa o nedopustnosti referenduma.
Ustavno sodišče: Ne gre za nujen ukrep, s katerim bi se odpravljale posledice covida-19
Ustavni sodniki so ugotovili, da izpodbijana določba, ki bi posegla v zakon o sistemu plač v javnem sektorju z zvišanjem plačnih razredov za vse zdravnike in zobozdravnike ter s tem posegla v temelje enotnega plačnega sistema javnih uslužbencev in porušila postavljena razmera, ni nujen ukrep, s katerim bi se odpravljale posledice covida-19. DZ je zato po oceni ustavnega sodišča tudi neupravičeno izključil zakonodajni referendum.
Čeprav je v sklepu o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu in odgovoru DZ obrazloženo, da je škodljiva posledica covida-19 posebna obremenjenost zdravnikov in zobozdravnikov v času zahtevnih epidemioloških razmer, pa tega po oceni ustavnega sodišča »ni nujno odpravljati s sistemsko spremembo plačnega sistema, ki se nanaša na osnovne plače vseh zdravnikov in zobozdravnikov, ne glede na njihovo morebitno dodatno obremenjenost zaradi zdravljenja bolnikov z boleznijo covid-19«. Kot so navedli, je zakonodajalec že doslej omogočal dodatke tistim zdravnikom in zobozdravnikom, ki so pri svojem delu dodatno obremenjeni.
»Pomanjkanje zdravnikov in nizke plače mladih zdravnikov niso povezani s covid-19«
Ob tem je ustavno sodišče zavrnilo navedbe DZ in vlade, da sta škodljivi posledici covida-19 tudi zmanjševanje števila zdravnikov in da naj bi se z izpodbijanim ukrepom pomagalo predvsem mladim zdravnikom. Ugotovilo je namreč, da tako pomanjkanje zdravnikov kot tudi nizke plače mladih zdravnikov niso povezani z množičnim pojavom covida-19, temveč »so posledica že dalj časa trajajočega nezadovoljstva zdravnikov s plačnim sistemom in drugimi pogoji dela, pa tudi drugih dejavnikov, kot sta politika izobraževanja zdravnikov, omogočanje specializacij itd.«.
Poleg tega pa šo njihovi oceni tudi možnost zvišanja plač mladih zdravnikov ni odvisna od izpodbijanega ukrepa, saj ta omogoča zgolj zvišanje najvišjih zdravniških plač. Plačne razrede delovnih mest mladih zdravnikov, ki so bistveno nižji, pa je mogoče zvišati ne glede na veljavnost izpodbijanega ukrepa, so zapisali.
Odklonilni ločeni mnenji na odločitev sta podala sodnika Klemen Jaklič in Marko Šorli, pritrdilni pa Rok Čeferin in Rajko Knez. Ustavni sodniki so pred dvema mesecema, , kot je znano, izvajanje presojane določbe zadržali do končne odločitve, saj so ocenili, da bi izvrševanje morebiti protiustavnega spornega člena povzročilo hujše škodljive posledice.
Za sindikate odločitev ustavnega sodišča pričakovana
Po besedah Branimirja Štruklja, predsednika Konfederacije sindikatov javnge sektorja, je odločitev ustavnega sodišča pričakovana, saj da se je »z letala videlo, da gre za poskus nezakonitega selektivnega dviga plač samodoločeni skupini«.»Odločitev je poduk, da je v tej državi treba spoštovati pravne norme in da se denarja ne da deliti domačijsko,« je dejal Štrukelj.
Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS)mje pojasnila, da sindikati niso oporekalivišini zdravniških plač, ampak načinu sprejemanja, »Zdravniki lahko plače spremenijo v zakonodaji, ki to ureja in je sistemska, s pogajanji in postopki, ki so tam predvideni, ne pa brez javne razprave ali posvetovanj s socialnimi partnerji.«
Predsednik zdravnišjega sindikata Fides Konrad Kuštrin pa je povedal, da bodo odločitev najprej preučili v pravni službi in da bodo dali izjavo, ko jo natančno pregledajo. Ob tem je zagotovil, da bodo odločitev ustavnega sodišča spoštovali. x
