Vremenske razmere so glavni razlog za sprejetje določenih ukrepov. Nizke temperature, dež, veter in sneg so izhodišča za opravila ob zaključku sezone, a vreme ni edina spremenljivka, ki jo moramo upoštevati. Lastnikova daljša odsotnost privablja marsikoga in marsikaj – od priložnostnih vlomilcev do divjih živali, ki si na slabo zatesnjenem podstrešju ustvarijo zavetje.
Naj obiski ne bodo nuja
Glede na lokacijo počitniškega objekta se v zimskih mesecih soočimo z različnimi izzivi. Vremenski vplivi na vikend hišico ob morju ali garsonjero v večstanovanjski stavbi so manj izraziti kot pri višje ležečih zidanicah. Na obsežnost zimskih priprav vpliva tudi oddaljenost našega stalnega bivališča, saj ob vremenskih nevšečnostih lažje poskrbimo za dodatne ukrepe na objektih, do katerih nas ne ločuje nekaj ur vožnje. Čeprav je bližina počitniškega objekta prepričljiv argument proti pretiranim zimskim ukrepom, vam ne svetujemo odlašanja na ta račun. Priprav se ne glede na bližino vašega doma lotite temeljito, saj v primeru resnejših vremenskih nevšečnosti (debela snežna odeja, žledolom …) običajno ni časa za reševanje premoženja na dveh naslovih hkrati. Zimski obiski počitniških objektov naj bi bili namenjeni kontroli in zračenju, ne pa nujnim ukrepom v zadnjih trenutkih pred poslabšanjem vremena.
Poskrbimo za streho, orodje, stroje …
Priprava objekta na dalj časa trajajočo odsotnost se začne s pregledom nepremičnine, nato pa še celotnega posestva. Tako kot na domačem stanovanjem objektu tudi tu pregledamo žlebove in jih očistimo, preverimo strešnike, fasado, odtoke meteorne vode in jaške. Pospravimo vse, kar je občutljivo za stalno prisotno vlago, močan veter in obilne padavine. To vključuje orodje, stroje, delovne pripomočke, vrtno pohištvo. Preverimo, v kakšnem stanju so pomožni objekti in nadstreški, ki so lahko zaradi dotrajanosti bolj občutljivi za večje količine snega in veter. Z žago odstranimo veje, ki so čez leto zrasle v bližini ostrešja ali dajejo vtis, da bi se lahko pod težo snega zlomile. Ob enem zadnjih obiskov počitniškega objekta pred mrazom zaščitimo tudi bolj občutljive rastline. Če si predstavljamo vplive debele snežne odeje ali močnega vetra, enostavno poiščemo kritične točke.
Polarni mraz je velik izziv
Nizke temperature predstavljajo precejšen problem za vodo v hišnem vodovodu in centralni napeljavi. V vikendih brez centralnega ogrevanja si prihranimo kar nekaj skrbi, a tudi vodovodna napeljava zahteva nekaj pozornosti. Za en ali drugi sistem je treba poskrbeti s kakovostnimi ukrepi, saj je popravilo škode zaradi zmrzovanja drago in zahtevno. Oba sistema lahko popolnoma izpraznimo, vendar s tem cevi izpostavimo koroziji, spomladi pa imamo kar nekaj dela s ponovnim polnjenjem in odzračevanjem sistema. Vodo v napeljavi centralnega ogrevanja je možno v ustreznem razmerju mešati z nestrupenim biorazgradljivim antifrizom, ki se ga uporablja prav za ta namen ter tudi v solarnih sistemih in toplotnih črpalkah. Deset litrov stane nekaj čez 100 evrov, a je rešitev dolgoročna in učinkovita. Če se odločite za dodajanje antifriza, vam svetujemo nekoliko močnejše razmerje (na primer za –20 °C), da bo razmerje ostalo ugodno tudi ob morebitnem dotakanju vode v sistem v prihajajočih letih. Za hišni vodovod poskrbimo z zaprtjem glavnega zunanjega ventila. Potem odpremo vse pipe, izpraznimo WC kotličke, sifone in bojlerje, če imamo dostop do zračnega kompresorja, je priporočljivo tudi izpihovanje cevi s stisnjenim zrakom. Cevi bomo očistili vlage, zmanjšali možnosti za rjavenje in zmrzovanje. Pipe pustimo odprte. V straniščne sifone lahko natočimo nekaj omenjenega sredstva proti zmrzovanju, preprosto nasujemo sol ali pa vodo odstranimo z večjo spužvo. Enostavna rešitev je dvig temperature z električnim radiatorjem ali drugim avtomatiziranim načinom ogrevanja. Metoda je učinkovita, a jo zaradi požarne nevarnosti odsvetujemo. Nenadzorovano delovanje električnih naprav ima potencial za resne zaplete in morda je v tem primeru primernejša izbira kakšne bolj komplicirane, a varne tehnike boja proti zmrzali.
Električne naprave, hladilniki, klime
V notranjih prostorih jeseni preverimo tesnjenje oken in vrat ter zanesljivost zapiranja. Če smo hladilnik in zamrzovalnik izpraznili, ga izklopimo, sicer pa pred odhodom temeljito očistimo. Slabo vzdrževane hladilne naprave so pogost razlog za škodo v notranjosti, saj lahko nakopičen led prepreči dobro zapiranje vrat, posledica je manjša poplava in neprekinjeno delovanje hladilnika, kar vodi v visoke stroške in morebitno okvaro. Svetujemo izklop vseh električnih naprav, kot so televizorji, radijski sprejemniki, električni polnilniki in adapterji. Električne naprave porabljajo električno energijo tudi v stanju pripravljenosti, z izklopom pa se zavarujemo tudi v primeru udara strele ali okvare elektronike, ki lahko vodi v požar. Na počitniških objektih pogosto uporabljamo starejšo ali dotrajano opremo, ki je brez ustreznega nadzora nepredvidljiva.
Nezanimivi za vlom
Spoštovanje predstavljenih ukrepov bo počitniški objekt zaščitilo pred vsemi možnimi vremenskimi vplivi, imajo pa opisane tehnike tudi temnejšo plat. Daljša odsotnost lastnikov je pri počitniških objektih v določenih mesecih že tako pričakovana, z umikom vrtnega pohištva in zapiranjem polken pa še bolj jasno sporočamo, da nikogar ni in ga še nekaj časa ne bo. Pozornost vlomilcev je v zimskih mesecih še bolj usmerjena proti počitniškim objektom, saj v določenih primerih skozi zimo samevajo celotna naselja ali ulice. Ker je izvajanje običajnih preventivnih ukrepov (prižiganje luči, odpiranje oken in drugi približki naseljenih prostorov) v vikend hišah na daljše obdobje neizvedljivo, bo zidanica ali počitniška hiša že na daleč dajala jasne znake nenaseljenosti. Za nekoliko mirnejši spanec lahko za občasno kontrolo zadolžimo morebitne sosede, saj si vlomilci pred vlomom objekt ogledujejo in iščejo najboljšo priložnost za vlom. Gibanje neznancev po vinskih goricah in počitniških naseljih je sumljivo in policija svetuje, da takšna opažanja prijavimo. V počitniških objektih se izogibamo shranjevanju vrednega premoženja – v njih ne puščamo zabavne elektronike, umetniških del, dragih žganih pijač in podobnega. Glede zaščite pred vlomom velja preventiva – če imajo vlomilci interes za nasilen vstop v objekt, jim bo to verjetno uspelo. Objekt, ki vlomilcem ni zanimiv, je najbolje zaščiten, tudi v primeru vloma pa lahko z odgovornim ravnanjem zmanjšamo nastalo škodo.
