Vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec je danes predsedniku državnega zbora Igorju Zorčiču predlagal, naj Ivo Dimic (NSi) pozove k odstopu s položaja predsednice odbora državnega zbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Povod za odločitev je bilo burno dogajanje med petkovo 24. redno sejo odbora. V Levici poslanki NSi očitajo, da je nedopustno kršila vse poslovniške določbe in demokratične standarde, h katerim so zavezane vse poslanke in vsi poslanci. Poleg njene razrešitve s položaja v Levici predlagajo še razveljavitev vseh odločitev 24. seje odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino ter ponovitev razprave o predlagani noveli zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Zofvi).
»Kljub temu, da smo v zadnjem času priča pogostim kršitvam poslovniških določb s strani predsednic in predsednikov delovnih teles državnega zbora iz vrst koalicije, dogajanje na tej seji ne predstavlja le manjših kršitev, ki poslanke in poslance ovirajo pri njihovem delu, ampak predstavlja tako grobe kršitve poslovniških določb, da bi bila nadaljnja obravnava točk dnevnega reda na seji državnega zbora, kaj šele sprejetje zakona, eklatantna kršitev ustave RS,« je bil kritičen Vatovec. »Če se zakonodajalec požvižga na vsa pravila, kako pričakujemo, da se bodo pravil držali državljanke in državljani?« Predsednik državnega zbora Igor Zorčič pa je medtem že sporočil, da tega zakona zaradi spornega dogajanja na seji odbora ne namerava uvrstiti med gradivo decembrske seje državnega zbora.
Dimiceva je priznala, da je bila seja odbora časovno omejena do 22. ure, a je prepričana, da je opozicijska Levica poskušala na vsak način zavlačevati sejo do njenega izteka. »Tudi z grožnjami,« je povedala. Ker je seja že prišla v fazo glasovanja o sklepih, je poslance pozvala h glasovanju o možnem nadaljevanju seje, kar je bilo potrjeno. »Razočarana sem nad verbalnim nasiljem,« je še povedala poslanka NSi. »Ko sem šla v parkirno hišo, sem šla z zelo slabim občutkom. Ni prijetno, da se v tem državnem zboru, kjer bi morali biti enotni in složni, dogajajo taki verbalni napadi.«
Dimiceva je nad odločitvijo predsednika DZ presenečena. Prepričana je, da je sejo vodila v skladu s pravilnikom. Hkrati se sprašuje, če je odločitev predsednika DZ, da se novele zakona ne uvrsti na decembrski dnevni red, znak, da je šlo za organizirano akcijo opozicije.
Prekoračeno trajanje seje in onemogočanje opozicije
Do zapleta je skratka prišlo v poznih petkovih večernih urah. Kolegij predsednika državnega zbora je namreč sprejel sklep, da sme seja odbora trajati največ do 22. ure, pričakovanje, da bo predsednica odbora odločitev kolegija spoštovala, pa je Dimicevi posredoval tudi predsednik DZ Igor Zorčič. Dimiceva je sklep in poziv ignorirala ter navkljub nasprotovanju poslancev Levice in LMŠ nadaljevala sejo in z glasovanjem o dopolnilih. Zavrnila je tudi možnost postopkovnih predlogov.
Koordinator Levice Luka Mesec (Levica) je po izteku predvidenega trajanja seje odbora napovedal, da bo v ponedeljek zahteval razrešitev Dimiceve z mesta predsednice odbora in napovedal obstrukcijo. Obstrukcijo je pred Levico napovedal tudi Aljaž Kovačič (LMŠ). Dimiceva tudi napovedi obstrukcije ni sprejela, ker ni bila napovedana ob začetku obravnave točke. Pri Levici ji v tej točki očitajo, da jim Dimiceva napovedi obstrukcije ni omogočila in si je moral Mesec besedo za napoved obstrukcije vzeti sam.
Po obstrukciji opozicije se je na 17-članskem odboru o vloženih dopolnilih opredeljevalo zgolj še 8 članov iz vrst koalicijskih SDS, NSi in SMC. Pri tem so zavrnili sklop dopolnil Levice in sopodpisnikov LMŠ, SD, SAB ter poslanske skupine nepovezanih poslancev, sprejeli pa dopolnila koalicije.
Manj besede staršem in zaposlenim v vzgoji, več besede politiki
Predlagano novelo zakona so v zakonodajni postopek vložili poslanci SDS, NSi, SMC in poslanca narodnosti. Največ prahu je predlog dvignil s predlagano spremembo sestave sveta vrtca ali šole. Sedaj svet javnega vrtca oziroma šole sestavljajo po trije predstavniki ustanovitelja, pet predstavnikov zaposlenih in trije predstavniki staršev. Po novem bi največ sedežev v svetu javnih vrtcev in šol pripadalo ustanovitelju, ki bi obdržal vse tri sedeže. Medtem bi predstavniki zaposlenih izgubili tri mesta in imeli le še dve mesti. Enako število mest bi po novem pripadlo tudi predstavnikom staršev, ki bi prav tako izgubili eno mesto. Pri kompleksno sestavljenih zavodih bi razmerje ostalo enako, vendar se »prepušča dokončno število v določitev ustanovitvenemu aktu«, je dejala Škrinjarjeva.
Poleg vlade in koalicije se je do napovedanih sprememb pozitivno opredelila tudi komisija državnega sveta, ki meni, da bi moral ustanovitelj kot financer imeti več vpliva na odločanje v svetih vzgojno-izobraževalnih zavodov. Predlog prav tako podpira združenje občin.
Vodje ljubljanskega oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje Marija Fabčič pa je nasprotno ocenila, da sprememba ne bo prinesla večje kakovosti dela v šolah in vrtcih, temveč pomeni predvsem večjo moč politike. Do novele je kritična tudi pedagoška stroka in sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, zlasti v primeru sestave svetov vrtcev in šol. Danijela Makovec Radovan pa je v imenu zveze društev pedagoških delavcev Slovenije izpostavila skrb, da se polje vzgoje in izobraževanja skozi predlagane spremembe izkorišča za udejanjanje nekih ozkih strankarskopolitičnih interesov.
