Samotestiranje šolarjev: Trikotnik strpnosti, groženj s tožbami in odsotnosti jasnih navodil vlade

Brez jasnih odgovorov na jasna vprašanja

»Pluli bomo, kot pač znamo. Naj poudarim, da ukrepe na šoli pozdravljamo in jih podpiramo, še posebno v luči slabe epidemične situacije v Sloveniji in stanja, v katerem se je znašlo slovensko zdravstvo. Tako kot velika večina ravnateljev slovenskih osnovnih šol pa tudi sam soglašam, da je odlok za učence prve triade preveč 'trd', neprilagojen in neživljenjski. Še vedno bi veljalo razmisliti o določenih omilitvah in prilagoditvah starostnim skupinam učencev in sami pedagoški praksi,« je povedal ravnatelj osnovne šole Preska v Medvodah Primož Jurman. Tako kot večina njegovih stanovskih kolegov po vsej državi meni, da v komunikaciji s pristojnimi na ministrstvu za šolstvo kljub izkazani dobri volji ne dobivajo konkretnih odgovorov na konkretna vprašanja. Slednje v teh dneh še kako potrebujemo, poudarja sogovornik in doda, da so ravnatelji zaradi odsotnosti navodil vlade prepuščeni lastni iznajdljivosti in izkušnjam. Po besedah sogovornika se vedno najdejo posamezniki, ki so proti vsemu in vsakomur: »Težko je krmariti med njimi in odločevalci, počutimo se kot med nakovalom in kladivom. Država zahteva eno, praksa pa temu ne sledi, saj je življenje v resnici popolnoma drugačno. Na šolah smo zato pred velikimi izzivi.«

V preteklih dneh je tudi Jurman prejel določeno število (generično oblikovanih) pisem in pozivov staršev, ki se z ukrepi vlade ne strinjajo, a hujših groženj ni bil deležen. Pravi, da starše na neki način razume, saj meni, da jih predvsem skrbi za njihove otroke, a je prepričan, da se brez solidarnosti in skrbi za sočloveka ne bomo enostavno izvili iz objema virusa.

Glede organizacije dodatnega pouka na daljavo Jurman predvideva, da bodo imeli težave s tehnologijo oziroma spletnimi povezavami, vsekakor pa bodo poskrbeli, da nihče ne bo ostal brez pouka na tak ali drugačen način. »Pogosto pozabljamo, da so ob učencih tudi učitelji pred veliko preizkušnjo, saj vsi skupaj ne vemo, kako se bodo zadeve odvijale in v katero smer. Tudi zato bi se rad zahvalil vsem našim učiteljem in ostalim zaposlenim, ki so izkazali visok nivo etike. Zavedajo se poslanstva svojega poklica, zato smo se kot kolektiv usklajeno odzvali na izzive, ki so pred nami,« je dodal Primož Jurman.

“Kuhanje smrkljev”

Z izvedbo samotestiranja v razredu se je danes prvič soočila tudi razredničarka 2. razreda na omenjeni šoli Mateja Jelen. »Z učenci smo se o tem veliko pogovarjali in sklenili, da bomo odslej trikrat tedensko skupaj 'kuhali smrklje'. Tudi z večino staršev odlično sodelujemo. Doma so otroke seznanili s postopkom samotestiranja in pridno vadili. Večina otrok je test brez težav opravila, seveda pa jim bomo učitelji na pomoč priskočili tudi v prihodnje. Skupaj bomo zmogli. Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha,« je bila Jelenova sproščena med našim obiskom. Izkušnja 'kuhanja smrkljev' je bila za otroke bolj kot stresna videti zabavna.

Po besedah sogovornice predstavlja učiteljem nov način pouka v živo izziv in hkrati negotovost, saj so se z njim prvič srečali. Večina staršev ga je sprejela pozitivno in so s svojimi otroki že doma izvajali priporočljivo samotestiranje. Na drugi strani pa je manjše število staršev, ki se z novim sistemom ne strinjajo in so to izrazili tudi na glas. »Osebno sem prejela pismo staršev, v katerem izražajo nestrinjanje z uporabo zaščitne maske v razredu. Drugi starši so name naslovili pismo, v katerem odločno zavračajo samotestiranje in uporabo zaščitne maske. V njem so med drugim navedene številne kršitve otrokovih pravic, ki naj bi jih povzročila kot učiteljica z izvajanjem vladnega odloka. Grozijo s tožbo in z mojo kazensko odgovornostjo,« je pojasnila Jelenova in dodala, da dopisa ni začutila osebno, saj se v nobenem pogledu ne čuti kriva. Sledi navodilom delodajalca in se pod danimi pogoji po svojih najboljših močeh trudi za čim bolj varno okolje, v katerem se otroci počutijo dobro in so deležni izobraževanja, ki jim pripada. Del pouka zato redno izvajajo zunaj, kjer maske niso potrebne, to pa zagotovo dobro vpliva na počutje vseh, pravi.

Na delu bo center za socialno delo

Skupaj s sodelavci Jelenova ocenjuje, da naj bi se na domu izobraževala največ petina otrok. V njenem oddelku je danes izostala le ena učenka. »V primeru, da starši otrok brez soglasij slednjih po pozivu ne bodo prevzeli, utegne priti do težav, saj pravila za tak primer niso dorečena,« meni sogovornica. Kot je še pojasnila, bodo učenci, ki se bodo šolali od doma, ustrezna gradiva našli v spletnih učilnicah. Komur bodo pogoji omogočali, bo del pouka izvajal tudi preko video povezave. »Na razredni stopnji je to sicer skoraj nemogoče, saj je pouk veliko več kot le podajanje novih učnih vsebin. Pouk v živo je zagotovo bistveno bolj kakovosten od šolanja od doma. Šola je prostor združevanja. Vsakodnevno otroke navajamo na sprejemanje različnosti v veri, socialnem statusu, nacionalni pripadnosti … Menim, da bomo morebitno odsotnost posameznika lahko predstavili v tem duhu in da zaradi tega ne bo stigmatiziran,« je jasna Mateja Jelen.

»Dejstvo je, da je virus med nami. Pričakujem, da bomo imeli nekje deset dni organizacijskih težav in izzivov, potem pa se bodo stvari normalizirale. Če starši otrok, ki ne soglašajo s samotestiranjem, še naprej ne bodo upoštevali odloka, bomo po navodilih šolskega ministrstva v prihodnje pričeli z obveščanjem centra za socialno delo o tem, da starši ne izpolnjujejo svojih obveznosti,« je misli strnil ravnatelj Primož Jurman. Od skupaj 614 učencev se jih je danes na osnovni šoli Preska testiralo 70 odstotkov. Petnajst odstotkov učencev je prebolevnikov, 8 odstotkov učencev je bilo od pouka zaradi različnih razlogov odstotnih, 7 odstotkov učencev pa se zaradi nesoglasja staršev z odlokom ni samotestiralo. Ti so vseeno ostali pri pouku, učitelji pa so o tem, da še niso prejeli soglasja glede samotestiranja, preko telefona obvestili njihove starše.

Na šoli so s prvim dnem samotestiranj kljub vsem strahovom in pomislekom zadovoljni, saj ni bilo nobenih zapletov, zahvala ravnatelja pa gre tako učiteljem kot učencem in njihovim staršem, ki so jih odgovorno pripravili na sam postopek testiranja. Na koronavirus je bila na šoli pozitivna ena učenka. V skladu s protokolom so jo do prihoda staršev zadržali v šoli in napotili na testiranje PCR, če bo njen rezultat testiranja vnovič pozitiven, pa bo šola o tem obvestila Nacionalni inštitut za javno zdravje, ki bo šolarki in njenemu razredu odredil karanteno.

Otroci – ujetniki dogajanja

Potem ko je bilo na družbenih omrežjih v preteklih dneh zaslediti razne pozive k pridružitvi organiziranim skupinam staršev, ki se jim zdi samotestiranje v izvedbi šol popolnoma nedopustno, in so posamezniki napovedali celo proteste, so se zjutraj pred šolskimi vrati večine šol pojavili le redki posamezniki, ki nočejo prisluhniti razlagi stroke, da gre pri samotestiranju trikrat na teden za to, da se šolanje obdrži za zidovi šole. Strokovnjaki opozarjajo, da nasprotovanje mnenj med odraslimi ni v korist otrok. »Več kot je nestrinjanj in napetosti, več je negotovosti tudi pri otrocih. Otroci niso gluhi za trenutno situacijo, ki se dogaja. Vse bolj se povečujejo njihove čustvene stiske, saj postajajo ujetniki dogajanja. Na njih je preveliko breme,« je jasna psihoterapevtka in doktorantka zakonske in družinske terapije Meta Košir. Jezi jo, da se krešejo mnenja, kaj je dobro za otroka in kaj ne. Dobro za otroka je, pravi, da ostane v stiku z vrstniki, da se šola v okolju, ki je za to namenjeno.

»Žal se ljudje nemalokrat znajdemo v situaciji, ko zaradi lastnih prepričanj ne vidimo realne situacije. Poplava številnih informacij je še dodatno pripomogla k temu, da si glede virusa težko ustvarjamo trdno mnenje, kar je do neke mere popolnoma razumljivo, saj je epidemiološka situacija nekaj novega za večino izmed nas. Vsi bi raje živeli življenje, ki smo ga bili navajeni pred časom epidemije. Menim, da lahko le skupaj pripomoremo k temu, da se stanje počasi stabilizira. Tokratna situacija bi nas morala povezati, sodelovati moramo. Ne pozabimo, da je družba močna toliko, kolikor je močan najšibkejši člen. In trenutno smo šibki, žal. Preveč smo sebični,« meni Koširjeva.

Odrasli smo tisti, ki povzročamo stigme otrok

S tem, da učenci, ki bodo na samotestiranju pozitivni na koronavirus, ne bodo odrinjeni ali celo stigmatizirani, soglaša tudi profesor fizike in matematike na osnovni šoli Danile Kumar v Ljubljani Uroš Medar. Povedal je, da so že imeli primere, kjer so bile karantene ali izolacije odrejene samo posameznemu šolarju in na neki način bo to podobno tudi po rezultatu samotestiranja. »Zavedati se moramo, da smo odrasli tisti, ki bomo povzročili morebitno stigmo. Odrasli smo tisti, ki moramo učiti otroke strpnosti – tudi z lastnim zgledom in dejanji,« je jasen sogovornik. Prepričan je, da starši učitelje, ki so jim nadzor nad samotestiranjem samo naložili, v večini primerov razumejo, nekaj strahu med njimi je nastalo le, ker je bila informacija, kdo in kako bo to izvajal, podana nespretno. »Pomembno je, da vodstvo na tej točki prisluhne staršem in jim v čim večji meri pojasni, kako bo postopek potekal. Naša izkušnja je zelo pozitivna. Ko so staršem na svetu staršev zadeve podrobno razložili, so bili pomirjeni. Marsikdo je namreč mislil, da bodo morali učenci testirno paličico vstaviti tako globoko, kot to storijo zdravstveni delavci in jih je skrbelo glede naše (ne)usposobljenosti za tako početje. Mislim, da smo z dodatnimi pojasnili in informacijami (staršem in učencem) povrnili zaupanje v šolo,« je povedal Medar.

Po njegovih besedah bodo imeli zaradi tega ukrepa učitelji zagotovo precej dodatnega dela. Poleg rednega poučevanja v razredu bodo morali posredovati gradiva tudi učencem, ki bodo imeli pouk na daljavo. »Z njimi, ki so nam enako pomembni kot učenci v šoli, bomo imeli po potrebi in naših zmožnostih dodatne pogovorne ure. Poleg vsega naštetega pa bomo morali trikrat tedensko prilagoditi naš pouk, da bo trajal 30 ali celo manj minut, in ne 45 kot sicer,« še poudarja Uroš Medar.