Črna republika

Ponovimo nekaj dejstev iz osnovnošolske zgodovine. Njemu in predvsem mlademu rodu. Italijanski in nemški okupatorji so leta 1941 okupirali naše kraje z zelo jasno postavljenimi cilji. Zavzeti ozemlje, uničiti tod živeči narod, izkoreniniti slovenski jezik in zabrisati vsako sled na temi ničvrednim ljudmi. Qui si parla soltanto Italiano (Tukaj govorimo samo italijansko) je pisalo na moji rodni hiši. Cilje Tretjega rajha je v Mariboru aprila 1941 jasno postavil sam firer: »Napravite mi to deželo spet nemško!«

Samo za primer: v krstne knjige sem bil vpisan kot Luiggi Capellano in ne Dušan Kaplan. Iz mnogih Primorcev, Dolenjcev, Notranjcev itd. so hoteli naredili »nekakšne« Italijane. Kdor ni s hvaležnostjo sprejel teh daril fašistične Italije, je bil poslan v posebno šolo. Pri usposabljanju neposlušnih so jim bile v veliko pomoč domače sile, ki so jih okupatorji najprej poimenovali Militia Volontaria Anticommunista (MVAC) ali po domače bela garda. Pozneje, po kapitulaciji fašistične Italije, pa so mnogi pripadniki MVAC našli dobro plačano mesto v vojski Tretjega rajha kot pripadniki »pomožnih policijskih enot SS«, poveljevali pa so jim nemški SS-oficirji. Borili so se za cilje fašistične Italije in nacistične Nemčije. Kot hlapci so pridno z vso krutostjo izvajali načrte velike Italije in Nemčije. Nič za slovensko domovino. Po Evropi in doma so pogubili milijone ljudi, zakrivili neštete zločine, tudi tako gnusne, da si jih normalen človek ne mora niti misliti.

Po vojni izstavljeni račun za vsa vojna grozodejstva nacističnih vojska je bil težak. Vse fašistične in SS-enote so bile na sodiščih (recimo v Nürnbergu) obsojene kot zločinske, nosilci teh idej pa kot pripadniki zločinskih organizacij in vojska. Med omenjene zločinske enote spadajo tudi slovenske kolaborantske enote, prav te, ki jim je predsednik vlade postavil častno stražo. Vsa Evropa, vsi združeni zavezniki, zmagovalci nad fašizmom in nacizmom so s tem opravili na enak način. V vseh zavezniških državah so bili tako brez posebnih pomislekov uničeni ostanki fašističnih in nacističnih SS-vojska. Drugod po Evropi so s tem poglavjem zgodovine že davno opravili. Postavili so pomnike in stvar prepustili zgodovini, saj še vedno velja stara latinska: O mrtvih vse dobro.

Povojno dogajanje bi lahko bilo pri nas izvedeno drugače. Pa ni bilo. Žal. Skupaj s prijatelji iz mladih dni sem bil na kar nekaj slovesnostih ob postavitvi znamenj v spomin njihovim očetom, bratom, ki so izgubili življenje kot pripadniki omenjenih vojska. Prav zanima me, koliko partizanskih grobov je obiskal denimo Lojze Peterle, ki je pred dnevi oznanjal, da še niso postavljeni vsi spomeniki domobrancem.

V veliko pomoč pri tem ponarejanju predstavlja klerofašistični del Cerkve, ki ne more in ne more zbrati poguma in se opravičiti vsem Slovencem za zmoto in kolaboracijo s fašizmom in nacizmom. Pogubljenim pripadnikom pomožnih policijskih enot SS, ki so jih v to zločinsko vojsko vabili prav oni, so pri vseh cerkvah postavili dostojne spomenike. Prav, o mrtvih vse dobro. Narobe je le, da so vso krivdo naprtili izključno povojni oblasti in komunistom. Oni v Cerkvi niso nič krivi, krivi so le komunisti. Bog pomagaj taki Cerkvi, da že enkrat spregleda, in krščansko bi bilo, da zmoto tudi prizna. To bi bil lahko začetek sprave. Gospod predsednik Pahor, stopite k njim in jim to povejte. Mimogrede, gospod predsednik: ste kot vrhovni poveljnik vojske soglašali s postavitvijo častnega venca in straže pomožnim policistom SS? Vem, predsednik bo lepo molčal, potem pa bo še naprej pridigal o spravi. Nehajte se smešiti, prosim. Pustite že enkrat, da sramota kolaboracije zamre v zgodovinskem spominu.

Maske so padle. Vsa sprenevedava politika koalicijskih strank, poslancev, vrha parlamenta, predsednika vlade in predsednika republike je postala jasna. Čisto po tihem, pretkano dopuščajo, da se v naše kraje spet vračajo ideje, ki so bile pred dobrimi sedemdesetimi leti z gnusom izgnane iz naših krajev. Črna pošast se spet plazi po Sloveniji. Pot k črni republiki je bila s to stražo postavljena.