V torek so opravili 8308 PCR-testov na okužbo z novim koronavirusom in potrdili 3166 okužb, je objavila vlada. Pozitivnih je bilo tako 38,1 odstotka PCR-testov. V bolnišnicah zdravijo 526 covidnih bolnikov oz. 16 več kot dan prej, od tega 133 na intenzivnih oddelkih, kar je dva več kot dan prej. Umrlo je devet covidnih bolnikov, kar je eden manj. Kot je dejal minister Poklukar, so bile danes zjutraj zasedene vse kapacitete navadnih postelj, na intenzivnih oddelkih pa je zasedenost 92-odstotna. Ob tem sicer napoveduje povečanje kapacitet.
»Lahko se nam zgodi Bergamo«
Minister je tako ocenil, da smo zaradi nizke precepljenosti proti covidu-19 na prelomni točki, ko se nam lahko zgodi scenarij iz italijanskega Bergama. »Pravzaprav gremo v najslabše stanje v epidemiji covida-19, odkar se soočamo z novim koronavirusom,« je posvaril.
Dejal je, da imamo orožje, to je cepljenje, a ga ne uporabljamo, saj je precepljenost še vedno nizka. »Lahko kritizirate in imate pomisleke. Vse to je legitimno in je jedro demokratične družbe. Toda nasprotovanje ukrepom za preprečevanje širjenja virusa v tem trenutku ogroža zdravje in življenje ljudi,« je bil jasen. Tudi izvajanje ukrepa PCT (preboleli, cepljeni, testirani) v družbi očitno ne deluje, kot bi si želeli, preverjanje na terenu je prej izjema kot pravilo, opažajo tudi povečano število ponarejenih potrdil. »Tudi nošenje maske ni dosledno, na mehurčke smo že zdavnaj pozabili,« opaža Poklukar.
Kakšni so novi ukrepi?
Odlok, ga je prestavil Poklukar in ki začne veljati v ponedeljek, prinaša nekaj sprememb.
- Za opravljanje dela se poviša pogostnost presejalnega testiranja s testi HAG za samotestiranje oziroma testiranja s testi HAG na vsakih 48 ur, in sicer tako, da mora oseba ob začetku opravljanja dela imeti veljaven test HAG za samotestiranje ali test HAG, ki ni starejši od 48 ur. V primeru enakomerno razporejenega delovnega časa oziroma enoizmenskega delovnika od ponedeljka do petka to pomeni, da se mora oseba praviloma testirati vsak ponedeljek, sredo in petek pred začetkom dela, torej na vsakih 48 ur med delovniki, ne pa tudi v nedeljo. V primeru neenakomerno razporejenega delovnega časa, začasne prerazporeditve delovnega časa, izmenskega dela, odrejenega dela preko polnega delovnega časa, dodatnega dela ali zaradi morebitne odsotnosti pa se šteje, da oseba ob nastopu dela izpolnjuje pogoj PCT, če začne opravljati delo v mejah 48 ur, ki so izkazane z dokazilom o opravljenem presejalnem testiranju s testom HAG za samotestiranje ali testom HAG, ki ni starejši od 48 ur.
- Testiranje s testi HAG za samotestiranje se uvede za vse učence osnovne šole in dijake. Samotestiranje je potrebno tudi za udeležbo v športnih programih, športno rekreativnih dejavnostih in za obšolske dejavnosti ne glede na starost učenca in dijaka. Pogostnost samotestiranja za učence, dijake in študente se poviša na dvakrat tedensko s pravico do uporabe deset testov za samotestiranje.
- Uvedbe se redno presejalno testiranje v vseh bolnišnicah in socialnovarstvenih zavodih, in sicer v breme stroškov državnega proračuna.
- Kljub izpolnjenemu pogoju PC je uporaba zaščitne maske obvezna v dejavnosti zdravstva, izobraževanja in socialnega varstva ter v dejavnostih in pri nudenju vseh storitvah, kjer prihaja do medosebnega stika.
V petek verjetno omejitev nenujnih programov v bolnišnicah
Predvideno je odprtje še dveh covidnih bolnišnic, in sicer se dosedanjim 13 pridružujeta še bolnišnici Sežana in Topolšica. V četrtek bodo o tem govorili tudi na sestanku s predstavniki bolnišnic. Glede na napovedi pa minister pravi, da bodo lahko že v petek omejili izvajanje vseh nenujnih programov v bolnišnicah. »Naše bolnišnice sicer lahko aktivirajo 220 covidnih postelj v intenzivnih enotah. Toda kdo bo zdravil ob teh posteljah? Z vsakim covidnim bolnikom več zmanjka prostora za nenujne, necovidne, a prav tako bolne ljudi,« je dejal minister.
Trenutno je na intenzivnih oddelkih zagotovljenih 140 covidnih postelj, na četrtkovem sestanku pa se bodo dogovorili, za koliko bodo njihovo število povečali do ponedeljka. Minister je dejal, da bodo verjetno zagotovili okoli 155 postelj. Kar zadeva ostale programe, se bodo prav tako dogovorili v četrtek, bodo pa usmeritve šle v smeri, da se v nobenem primeru ne sme ustavljati programov s področja onkologije, porodništva, pediatrije in še nekaterih specialnih programov.
Ideja o pogoju PC še ni zamrla
»Edino, kar nas v tem trenutku lahko reši in obvaruje stabilnost našega zdravstvenega sistema, sta cepljenje in dosledno izvajanje pogoja PCT. Če kot družba v naslednjih dneh ne bomo sposobni dosledno izvajati PCT-pogoja, kot smo ga na začetku septembra, bomo primorani ponovno omejevati družbeno življenje, da zamejimo naše stike in posledično okužbe,« je tako dejal minister. Ljudi je prosil ljudi, naj pazijo nase in na svoje bližnje, pa tudi, da spoštujejo pogoj PCT, »ne zaradi vlade, ampak zaradi sebe in vseh, ki jih imamo radi«.
Spremembe, ki jih je napovedal minister, bodo začele veljati v ponedeljek. O morebitni nadaljnjih ukrepih pa bodo po njegovih besedah razmišljali skupaj s svetovalno skupino za covid-19.
Vodja svetovalne skupine Mateja Logar je pojasnila, da so že konec poletja, ko so se začeli pripravljati na jesensko obdobje, predvideli, da bi ob veliki zasedenosti postelj v intenzivnih enotah prišlo do omejevanja delovnega časa lokalov, da bi se ti zapirali ob 22. ali 24. uri. Da bi šole ostale odprte, pa bi iz prostovoljnega testiranja prešli na obvezno, morebiti tudi uvedli delno hibridne programe.
Ostale stvari so odprte in odvisne od tega, kako bo potekala epidemija. Še vedno upajo, da bo zavedanje o pomenu pogoja PCT in testiranja ter ostalih ukrepov vplivalo na to, da se bomo bistvenemu zaostrovanju morda uspeli izogniti, je dejala Logarjeva. V strokovni skupini pa po njenih besedah niso popolnoma opustili ideje o PC-principu in je to ena od možnosti, o katerih se pogovarjajo.
Ob tem je Logarjeva pozvala k upoštevanju strokovnih priporočil, »tudi če niso vedno popolnoma podprta z zakoni. Kot je dejala, so bile v zadnjih tednih številne stvari razumljene, da niso potrebne, ker nimajo zakonske podlage. »Ne moremo imeti vseh stvari vedno zapisanih v zakonu. Epidemija se ni pojavila napovedano, da bi lahko zakone spremenili in popravili,« je dejala.
Ponovila je, da je od nas odvisno, kaj se bo zgodilo. Menila je, da se mora vsak vprašati, kako bi se počutil, če bi se okužil s koronavirusom in prebolel blago obliko okužbe, ob tem pa okužil koga s slabim imunskim sistemom, sodelavko, ki je noseča, ali pa otroka, ki je končal zdravljenje kakšnega hematološkega obolenja. Ob tem pa je izpostavila, da tudi mladi, zdravi lahko zbolijo in imajo dolgotrajne posledice tudi, če prebolijo blago obliko okužbe.
Počivalšek naročil strožji nadzor preverjanja pogoja PCT v lokalih
Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je v odzivu na več kot 3000 potrjenih okužb z novim koronavirusom na Twitterju opozoril, da ne smemo več ignorirati naraščajočih številk. »Če ne prenehamo z izgovori pri PCT, bomo morali v lockdown,« je zapisal. Danes je sklical inšpekcijske službe in naročil strožji nadzor lokalov, je dodal. »Če bo treba, bomo lokale, ki nadzora ne izvajajo, v skladu z zakonodajo tudi zaprli,« je napovedal Počivalšek.
Vrh okužb, ko »bo populacija zasičena z virusom«
Vodja strokovne skupine za cepljenje Bojana Beović je včeraj v izjavi za medije dejala, da je enak trend rasti okužb tudi v drugih evropskih državah. »Države z boljšo precepljenostjo celotnega prebivalstva imajo okužb v tem času, ko marsikje naraščajo zaradi jesenskih razmer, bistveno manj,« je dodala.
Vrh poslabševanja epidemioloških razmer bomo po njenih besedah dočakali takrat, ko bo »populacija zasičena z virusom, ko bo ta dosegel vse ljudi bodisi zaradi obolevanja ali cepljenja«. Tako je po ocenah neimunih še nekaj sto tisoč ljudi. »Ko bomo imeli 90 odstotkov populacije imune, se bo epidemija ustavila,« je napovedala in opozorila, da bo epidemija v delu cepljene populacije izzvenela z bistveno manj žrtvami kot pa pri delu populacije, ki bodo bolezen prebolevali.
