Izbiranje drevesa leta v Ljubljani

V parku med Celjsko in Ptujsko ulico stoji albicija, ki je v Ljubljani redka vrsta, ker običajno ne preživi zime. Drevo očara s krošnjo, ki raste v širino in lepo cveti, kar ji daje poseben dekorativni čar. Albicija je tudi medonosno drevo.

Laški topol na Hribarjevem nabrežju omogoča prijetno senco v vročih dneh. »Izpostavila bi ga, ker ni tako pogosto drevo v središču Ljubljane, kot so druga. Morali bi mu posvetiti več pozornosti, saj to ni le drevo, temveč je še mnogo več,« meni predlagateljica. Je eden od šestih poslednjih ohranjenih »Plečnikovih« topolov ob Ljubljanici. Zaščiten je kot naravna in kulturna dediščina.

Kavkaški krilati oreškar je simbol vztrajnosti. Njegova srčasta krošnja se bohoti ob križišču Linhartove, Knobleharjeve in Fabianijeve ulice. »Njegov življenjski sij je močnejši od katerega koli drevesa v naravi. Njegove korenine kažejo strpnost in borbenost, ki jo moramo ljudje še najbolj izražati v težkih časih,« je zapisano v predlogu.

Na otroškem igrišču Bonifacija domuje hrast mogočnik. Zavetje njegove krošnje v poletnih dneh ponuja senco okoliškim prebivalcem, predvsem pa otrokom, ki se tam igrajo. Njegova silhueta je prvo, kar vidijo stanovalci bližnjih blokov, ko pogledajo skozi okna. »Zima umiri vrišč igrišča, izpraznjene veje pa razkrijejo tisto, kar ohranja hrastov pomen – življenje za zamrznjenimi okni stanovanj, v katerih se grejejo ljudje, s katerimi smo čez leto delili lepoto urbane narave,« so prepričani njegovi sosedi.

Pajesen na vogalu Resljeve ceste in Čufarjeve ulice po oceni žirije opravlja vse pozitivne funkcije v prostoru. Je tudi edina invazivna vrsta med kandidati. »Je tujerodna vrsta in zato grdi raček med drevesi. Je opomnik pomena starih visokoraslih dreves za videz mesta in funkcij. Kot eno zadnjih mogočnih dreves na Resljevi cesti, ki danes stoji zaradi boja in prizadevanj posameznikov, si zasluži naziv drevo leta 2021,« piše v predlogu.

»Ker je naravnost prekrasno. Mogočno,« je s preprostimi besedami opisana trepetlika v parku ob Jamovi cesti na Viču. Eno večjih dreves te vrste v Ljubljani je zavarovano in kot takšno posebna naravna vrednota. Na fotografiji se v jesenski preobleki dviga nad vsemi drugimi.

Zaradi močne želje občanov po ohranitvi 60 let starega divjega kostanja v Parmovi ulici je ta že drugič v ožjem izboru, saj bi bil posek zanje velika izguba. »Zaradi zelenih površin okoli njega je okolica prijetnejša. Zeleni prostor je zelo dobrodošel tudi za kratek oddih, kar v tem delu ni ravno dosegljivo na vsakem koraku,« utemeljujejo svojo izbiro več kot 16 metrov visokega drevesa.