Nemčija se je odločila za iniciativo krepitve obrambne dimenzije Evropske unije. Potem ko se že vrsto let postavlja vprašanje, kako naj Evropska unija deluje bolj avtonomno tudi na obrambnem področju, nov predlog Nemčije predvideva prav to. Obstoječe 1500-glave bataljonske bojne skupine v Evropski uniji, ki jih niso nikoli uporabili, želijo preoblikovati v bolj učinkovite sile, ki bile zmožne v kriznih situacijah ukrepati v najkrajšem možnem času. K nemški iniciativi so se pridružile Nizozemska, Finska, Portugalska in Slovenija.
Razprava o možni vzpostavitvi novih hitrih enot za posredovanje oziroma preoblikovanju obstoječih se je sprožila po poletnih evakuacijah tujih državljanov in sodelavcev zavezniških vojska v Afganistanu, ko so bile evropske države v glavnem odvisne od evakuacijskih sposobnosti ZDA. Razprava, kako izboljšati obstoječe evropske obrambne zmogljivosti in pospešiti postopek napotitve teh enot se je sprožila že konec avgusta na neformalnem zasedanju obrambnih ministrov EU na Brdu pri Kranju.
Takrat so se obrambni ministri pogovarjali predvsem o izboljšanju evropskih vojaških zmogljivosti za ukrepanje v izrednih situacijah. Na njihovi mizi ni bil predlog za vzpostavitev evropske vojske, temveč razmišljanja, da bi vzpostavili 5000 glav močne nove evropske vojaške enote za hitro posredovanje in kako bi lahko hitro članice lahko hitro dorekle napotitev evropskih vojaških enot za podobna posredovanja kot je bila ob evakuaciji tujcev in sodelavcev zavezniških sil iz Afganistana ali na kakšno drugo krizno žarišče. Toda soglasja, ali naj se vzpostavijo nove enote, v katerih bi lahko sodelovale zgolj voljne države ali pa naj spremeni način odločanja za pošiljanje obstoječih evropskih enot na misije, med obrambnimi ministri ni bilo.
Članice bi lahko sprejele odločitev za vojaško operacijo
Konkretno peterica po poročanju tiskovne agencije dpa predlaga tudi možnost uporabe 44. člena pogodbe EU, s katerim bi lahko članice sprejele odločitev za vojaško operacijo, v njej pa bi sodelovale zgolj tiste »voljne države«, ki bi to hotele. Vsako posamično operacijo bi vodila skupina držav, ki bi jih za to s soglasjem avtorizirale članice. Takšen predlog je na Brdu pri Kranju imela že nemška obrambna ministrica Annegret Kramp-Karrenbauer.
Predlog peterice bi lahko vključili v evropski strateški kompas, nastajajoči krovni dokument, ki bo določil novo obrambno politiko EU. Njegov končni osnutek bodo v EU pripravili do novembra, kar je tudi cilj slovenskega predsedstva Svetu EU. Sprejet pa naj bi bil v času francoskega predsedovanja Svetu EU, ki bo sledilo slovenskemu predsedovanju.
MORS: gre za slovenski prispevek k strateškemu kompasu
Kot so pojasnili na ministrstvu za obrambo, želi Slovenija s pridružitvijo nemški iniciativi (gre za non-paper oziroma miselni dokument) aktivno in konstruktivno prispevati k procesu oblikovanja strateškega kompasa. »Omenjeni miselni papir na temo kriznega upravljanja je samo še dodaten segment v mozaiku miselnih papirjev in razprav, s katerimi si države članice EU prizadevamo, da bo strateški kompas podal konkretne politične smernice za nadaljnji razvoj skupne varnostne in obrambne politike v naslednjih petih do desetih letih. Prizadevanja držav članic gredo v smeri uporabe in nadgradnje obstoječih EU struktur in elementov, vendar z željo po večji operativnosti in uporabi obstoječih struktur,« so pojasnili na ministrstvu za obrambo, kjer so tudi omenili, da se je Slovenija v preteklosti pridružila tudi drugim miselnim papirjem držav članic EU - o klimatskih spremembah, ekonomski varnosti, vojaški mobilnosti, odpornosti, kriznemu upravljanju, kibernetski varnosti, hibridnim grožnjam ali razvoju zmogljivosti.
Nemška iniciativa s podporo štirih držav je bila danes predstavljena na zasedanju obrambnih ministrov EU v Bruslju in sicer na političnem seminarju o strateškem kompasu EU. Po srečanju je nemška obrambna ministrica Kramp-Karrenbauerjeva ocenila, da je zamisel naletela na široko podporo članic, ministri pa so se po njenih besedah strinjali, da bodo ideje iz tega predloga vključili v dokument strateškega kompasa.
Na slovenskem obrambnem ministrstvu so še dodali, da so se obrambni ministri EU na zasedanju v Bruslju strinjali, da mora biti EU sposobna hitrejšega samostojnega odzivanja na krize v neposredni soseščini, k temu pa naj bi prispevale hitre odzivne sile, ki bi morale biti učinkovitejše, fleksibilnejše in robustnejše.
