Večina teh oktobrskih sneženj se zgodi proti koncu meseca, bili so pa že primeri, ko se je narava pod belo odejo zbudila že v začetku meseca, kot na primer leta 1936. Ena od značilnosti oktobrskega snega je, da ga ne zapade prav veliko in da ne ostane prav dolgo. Seveda tudi tu najdemo izjeme. V 20. stoletju beležimo najbolj ekstremen dogodek leta 1905, ko so v Cerknici 27. oktobra namerili kar neverjetnih 120 centimetrov snega, kar se ne dogaja niti v pravih zimskih mesecih. V Postojni so ga tistega leta namerili 70, v Višnji Gori pa 80 centimetrov, kar so tudi pozimi neobičajne količine. Obilnemu sneženju so sledila tudi zelo mrzla jutra, ko so v okolici Trebnjega 28. oktobra 1905 namerili –14,4 stopinje Celzija, v Postojni –12,8 in v Ljubljani –10,7 stopinje Celzija.*

(Prvi sneg)

je včeraj pri nas pobelil. V sredo zvečer se je vzdignil hud vihar, bliskalo se je, in treskalo kakor o pasjih dnevih, dež pa lil kar je mogel, tako da je Ljubljanica naenkrat vzrasla. Ob dveh popolunoči je bilo še slišati grmenje, zjutraj pa so bile bele strehe. Malo prezgodaj je še za to odejo; pred 10 leti je prvikrat snežilo le par dnij kasneje. Bog ne daj, da bi bila na Dolenjskem in Štajerskem tudi taka kakor pri nas, kajti gorje vinogradnikom, katere bi bil prehitel ta sneg.

Slovenski narod, 17. oktobra 1879

Zgodnji sneg

Iz Dobrepolj, 26 t. m. Sneži že od torka, kakor v najhujši zimi. Snega imamo že nad en meter. Drevje je vse razlomljeno ali pa podrto. Ves promet miruje. Stelja in korenstvo je vse pod snegom. Škoda je že sedaj ogromna, a kaj bo še, ako sneg obleži. S čim bodo krmili prešiče?

Prometne ovire na dolenjski železnici. V sredo in četrtek so imeli vlaki večurne zamude. V sredo zvečer je skočil vlak v Kočevju s tira, ker so obtičale izmenjalnice zaradi snega. Zvečer so potniki v Ljubljano in iz Ljubljane morali na Grosupljem nad tri ure čakati na kočevski vlak. Židovski potniki so se jezili na železniško upravo zaradi tega in nadlegovali načelnika. Drugi potniki so imeli vsaj nekaj razvedrila ob teh prizorih.

Iz Novega Mesta. Četrtek, 26 okt.: Sneži čim dalje huje. Pokončanega je veliko sadnega, pa tudi gozdnega drevja. Sneg leži po ravnini do 60 cm na debelo, v Gorjancih celo nad 1 ½ meter. Poštar v Kostanjevici si je moral s sekiro napraviti pot preko drevja, ki ga je polomil sneg. (…) Gazi na kolodvor še danes nimamo, delajo si vozniki in potniki sami. Če se hočeš izogniti, moraš čez koleno zagaziti v mokri sneg. (…)

Slovenec, 27. oktobra 1905

Ljubljanske novice.

Sneg. Danes zjutraj je bil občuten mraz. Popoldne se je pod solnčnimi žarki topil sneg. V »Zvezdi« in v tivolskem gozdu leži vse polno odlomljenih vej, kakor po kakem velikem viharju. Na Karlovski cesti je sneg podrl 13 mladih drevesc na tir električne železnice. (…)

Vojaki 17. pešpolka kidajo po Ljubljani sneg. Magistratu je zmanjkalo delavcev, ker nihče noče za borih par desetic prezebavati v snegu. – Magistrat se je zato obrnil do kornega poveljstva v Gradcu, naj mu da za to delo vojaštvo. Korno poveljstvo je prošnji ugodilo in danes dopoldne so vojaki prav pridno kidali sneg.

Slovenec, 27. oktobra 1905

Zgodnja zima.

Od vseh strani nam poročajo o nenavadno rani in ostri zimi, ki je napravila po deželi občutno škodo. Ponekje je še ostala ajda pod snegom, ravnotako zelje in repa. Na Notranjskem pokrivajo snežni zameti celo krajino. Promet na državnih cestah je popolnoma ustavljen, tudi na južni Železnici je tovorni promet med Ljubljano in Trstom ustavljen. (…) Ekspresni vlak iz Dunaja proti Trstu, ki privozi sicer ob 5. uri zjutraj skozi Rakek, je prišel v četrtek šele ob 8. uri ter se ustavil, ker vsled zametov ni mogel naprej proti Postojni. Z njim se je vozilo mnogo aristokracije, namenjene v Opatijo. Vsi so bili prisiljeni izstopiti ter si poiskati okrepčila na Rakeku, kjer so bili v znani Domiceljevi restavraciji postreženi na veliko zadovoljnost. (…)

Slovenski narod, 28. oktobra 1905

Vso Slovenijo je pobelil prvi sneg

Ljubljana, 6. oktobra. Točno deset dni prej ko pred dvema letoma se je davi vlegel zgodnji jesenski sneg tudi v doline Slovenije. Stari ljudje so v ranem jutru, ko so gosti mokri kosmiči plesali po zraku, zmajevali z glavami. Saj tako zgodaj v naših ravninah dolgo ni bilo snega, čeprav smo bili vajeni, da je planine pobelil že v septembru nizko v podnožja. (…)

Tudi v celjski kotlini je snežilo z malimi presledki od jutra ves dan. Sneg se je ustalil na vseh hribih in deloma v dolini, v Celju in okolici pa je sproti kopnel.

Po vsem ravnem slovenskem Štajerskem je z gora in Pohorja prišel sneg v nižine. Dopoldne je začel vztrajno naletavati v Mariboru in okolici. Na kozjaških in pohorskih vrhovih je že ponoči zapadlo precej snega. Mariborčani ne pomnijo, da bi bil že tako zgodaj v mestu zapadel prvi sneg. (…)

Jutro, 7. oktobra 1936

Prva snežna odeja

Ljubljana, 21. okt. Večji del Slovenije je bil davi pokrit s snežno odejo. V Ljubljani ga je zapadlo 2 cm, največ ga je bilo v Slovenj Gradcu – 9 cm. V okolici Maribora se sneg v nižini ni obdržal, na Pohorju in Kozjaku pa ga je zapadlo okrog 30 cm.

Promet čez mejne prehode na Gorenjskem, na katerih je padlo okoli 40 cm, se spet odvija. Zaprli so cesto na Vršič, telefonske zveze pa so oslabljene z Ljubeljem, Korenskim sedlom in Ratečami. Tudi Pomurje je zajel močan snežni metež in v Slovenskih goricah ter na Goričkem se je sneg obdržal tudi dopoldne. (…)

Delo, 22. oktobra 1970

Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib * Vir: Arso.