Slovenija je bila pred enim tednom ponosna, da so na Brdo prišli voditelji velike večine evropskih držav, Srbija pa je te dni ponosna, ker so v Beograd na dvodnevno srečanje neuvrščenih držav ob 60-letnici prvega vrha prišli predstavniki 105 držav Afrike, Azije in Latinske Amerike, tudi nekaj voditeljev držav in vlad, prav tako ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Rusija je namreč država opazovalka gibanja, kar so tudi Srbija, Hrvaška, Črna gora ter Bosna in Hercegovina, ne pa Slovenija, Makedonija in Kosovo.
Srečanje je po videopovezavi odprl predsednik Azerbajdžana in trenutni predsednik gibanja Ilham Alijev. »Od svoje ustanovitve je gibanje neuvrščenih igralo veliko vlogo pri zagotavljanju miru in solidarnosti v svetu,« je dejal po vseh krvavih vojnah med neuvrščenimi državami, kakršna je bila med Iranom in Irakom v letih 1980–1988. Zaradi svoje širine gibanje tudi nikoli ni imelo enotnosti in prave usmeritve ter je imelo zelo malo praktičnih učinkov.
Prijatelji Srbije
Gostitelj, predsednik Srbije Aleksandar Vučić, je pozdravil udeležence: »Posebno sem vesel, da vidim toliko naših prijateljev iz različnih delov sveta, za katere pandemija pri tem ni bila ovira.« Dejansko gre res večinoma za prijatelje Srbije, saj je Kosovo doslej priznala samo polovica članic Združenih narodov predvsem zato, ker je Beograd s svojo navezavo na tradicijo gibanja neuvrščenih na svojo stran pridobil veliko večino članic gibanja. Celo nekatere islamske države, kot sta Azerbajdžan in Alžirija, še ne priznavajo Kosova. Vučić ga je v svojem pozdravnem govoru omenil, potem ko je govoril o neuvrščenem gibanju kot prizadevanju za svobodo: »Srbija ve, kako zelo je ta boj težak, najbolj boleč pri varovanju suverenosti in ozemeljske celovitosti ter glede na situacijo na Kosovu in v Metohiji.« V nadaljevanju se je zavzel za dialog in kompromisno rešitev.
Prek videoposnetka je udeležence vrha nagovoril generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres: »Gibanje neuvrščenih ima ključno vlogo v svetu. Zadnje zasedanje Združenih narodov o globalnem cepljenju je potekalo prav na pobudo gibanja neuvrščenih.«
Tito, Naser in Nehru
Neuvrščeni so nastali iz gibanja proti kolonializmu, rasizmu, neokolonializmu in imperializmu, predvsem pa zaradi hladne vojne, ko nekatere države niso hotele pripadati nobenemu od obeh blokov. Večinoma je šlo za revne države Azije, Afrike in Latinske Amerike.
Odločilen za nastanek gibanja neuvrščenih je bil julij 1956. Na Brionih je bilo srečanje voditeljev Egipta, Indije in Jugoslavije, torej Gamala Abdela Naserja, Džavaharlala Nehruja in Tita. Države tretjega sveta so pozvali, naj skupaj nasprotujejo hladni vojni in branijo svojo neodvisnost nasproti obema blokoma.
V resnici je vso zgodovino gibanja obstajal velik razkorak med vizijo tretje poti in realnostjo, saj so bile države članice gibanja redkokdaj neodvisne od velikih sil. Kuba Fidela Castra se je tako zavzemala za podporo Sovjetski zvezi.
Za Slovenijo pa je bil pomemben drugi vrh v Beogradu septembra 1989, saj je kot predsednik jugoslovanskega predsedstva neuvrščene takrat zelo uspešno vodil Janez Drnovšek.
Zagata po koncu hladne vojne
Po letu 1990, torej s koncem blokovske delitve sveta, je gibanje zapadlo v krizo identitete in je životarilo. Po letu 2005 sta mu poskušala vdahniti novo življenje iranski in venezuelski predsednik Mahmud Ahmedinedžad in Hugo Chavez. Cilj neuvrščenih bi bil antiamerikanizem.
Zdaj od tega gibanja, sicer že nekdaj preveč razpršenega, ni ostalo veliko. Regijske povezave so premočne. Še vedno pa je neuvrščeno gibanje pomembno za utrditev oblasti in legitimnost avtokratskih in diktatorskih režimov po svetu; tudi najhujši tirani, kot je bil pokojni zimbabvejski Robert Mugabe, na konferencah neuvrščenih nastopajo kot državniki z vizijo. V vseh 60 letih je gibanje neuvrščenih neuspešno tudi zato, ker njegovim članicam večinoma ni uspelo izboljšati življenjskega standarda svojih ljudi. To je na primer uspelo Indiji, ki pa je v zadnjih treh desetletjih precej proameriško usmerjena.
