Grosupeljski študenti, združeni v Študentski klub Groš, so pred časom prišli na idejo o študentskem glasilu, ki bi bilo informativno, razmišljujoče in odprto, tako za pisce kot bralce. Minulo pomlad so tako izdali prvo številko, ki ji bo jeseni sledila druga, potem pa predvidoma vsako leto po dve. Časopis so poimenovali Šodr. »Šodr sestavljajo kamenčki, prav tako je v našem časopisu vsega po malem,« je dejal urednik časopisa David Tomažin, podpredsednik kluba Jaka Trilar, sicer nekdanji predsednik Študentske organizacije Slovenije (ŠOS), pa je pristavil, da je iz majhnih kamnov mogoče zgraditi veliko hišo.
Brez cenzure
V prvi številki so pisali o protestih dijakov v Mariboru, študentskih družinah, duševnem zdravju, pa o akciji Manj svečk za več grobov, neprofitnih organizacijah, organiziranju študentskih organizacij, pomenu telesnega gibanja… Seveda niso mogli mimo epidemije in covida-19. »Vsebine v zvezi s koronavirusom smo želeli zajeti na način, da nikomur nič ne vsiljujemo, kajti hočemo objektivno prikazati vse informacije, ki so na voljo. Smo zagovorniki svobodnega mnenja, ki mora temeljiti na dejstvih verodostojnih organizacij,« je povedala predsednica študentskega kluba Anamarija Ahlin.
Trilar je dejal, da želijo ustvarjati odprto revijo, »v kateri pisci ne bodo doživeli cenzure, kar se včasih zgodi v lokalnih glasilih, ki niso povsem neodvisna«. Tomažin je dodal, da študenti vedo, s kakšnimi problemi se soočajo, zato ne bodo le pojasnjevali težav, ampak bodo skušali najti tudi rešitve. Znano je, s kako velikimi stiskami se študenti soočajo zaradi pomanjkanja mest v študentskih domovih in visokih najemnin, zato nameravajo bralcem (pa tudi oblastem) predstaviti projekte, s katerimi je mogoče priti do večjega števila stanovanj, obenem pa želijo študente povezati. Kot pravi Trilar, se je z vprašanjem bivanja precej lažje spopasti skupaj s kolegi študenti kot sam. Tako nameravajo tkati mrežo, na katero bi se ob različnih problemih lahko zanesli študenti.
Prav stanovanjska problematika je za študente ena najbolj perečih, čeravno za grosupeljske nekoliko manj, ker se na študij v Ljubljano lahko vozijo. »A nas ta problem hitro doleti, ko se hočemo osamosvojiti. Ker smo blizu Ljubljane, cene stanovanj tukaj niso bistveno nižje, zato se mladi zelo težko osamosvojimo. Nekdo je zadnjič v našem klubu rekel, da postajamo generacija podstrešnih stanovanj,« je dejal Trilar in dodal, da se v Grosupljem sicer gradi ogromno, a da to še zdaleč niso stanovanja, ki bi bila dostopna manj premožnim. Pravi, da bodo v prihodnje verjetno še veseli, če bodo lahko živeli pri starših podstreho, saj marsikdo nima niti te možnosti.
Iztrošeni študenti
Trilar pravi, da so študenti preobremenjeni, zato ga raziskave o vse večjem številu študentov, ki imajo težave z depresijo in razmišljajo o samomoru, ne presenečajo. Meni, da je to posledica negotovega položaja. Dodaja, da so zaradi nizkih štipendij in premajhnega števila štipendij primorani delati, obenem pa naj bi hitro končali študij in bili še družbeno angažirani. »In potem študent študira, dela, popoldan se hoče še angažirati, na koncu je pa povsem iztrošen,« je dejal in dodal, da so glede na raziskave duševne stiske med študenti naraščale že pred epidemijo in da jih je ta le še poglobila.
Tako v okviru glasila Šodr kot Študentskega kluba Groš nameravajo opozarjati tudi na druge problematike, kot je na primer študentska prehrana. Kot pravi Anamarija Ahlin, v času epidemije študenti, ki živijo zunaj kraja visokošolskega izobraževanja, niso mogli priti do subvencionirane prehrane. Ta je na voljo le v krajih z visokošolskimi zavodi, ki pa ga Grosuplje nimajo. »Zadnji razpis za 2021 in 2022 je bil objavljen letos poleti in kljub našemu zavzemanju ne vključuje vseh krajev po Sloveniji,« pravi Anamarija Ahlin in dodaja, da se bodo o tej problematiki gotovo razpisali v naslednji številki Šodra.
