Prav nič ne dvomim, da je imel dr. Fortuna bleščečo zdravniško kariero in da si zanjo zasluži vse spoštovanje. A tu ne teče pogovor o njem, ampak o njegovih stališčih. Doktor govori o pogromih. Seveda ne gre za pogrome, to bi namreč pomenilo, da javnost zdravnike odstavlja, jih kaznuje in jih šikanira brez osnove. Za nič takšnega ne gre. Gre le za kritičen odnos do mnogih zdravniških dejanj. Zdravniki so namreč stopili s piedestala posebej spoštovanih pripadnikov ljudstva, če govorim za Slovenijo, v drugi polovici devetdesetih let. Veliko zdravniško stavko smo večina ljudstva razumeli zgolj kot »kruhoborstvo«. Od takrat dalje se je puščal vtis, da je Hipokratova, tolikokrat sklicevana prisega le še puhlica. Poslej smo si ljudje upali biti kritični tudi do avtoritet.
Empirično izkustvo, ki ga imamo ljudje, pogovor v čakalnicah, dokler smo jih še imeli, in ob zdravi pameti še lasten razmislek nas je pripeljal do delitve zdravnikov na dve kategoriji. Na splošne zdravnike, s katerimi imamo največ opraviti, in na visoko študirane specialiste. Za prve smo po naših večinskih spoznanjih še vedno ljudje s svojimi težavami, za druge pa smo le še »primeri«, kot je značilno tudi za večino pravnikov. Tisti ljudski specialisti ste v manjšini. Mimogrede, če bi zdravniki hoteli kaj izvedeti o optimalnosti zdravniških postopkov, se lahko obrnete na mnoge od nas, ki smo pripeljali in spremljali svoje sorodnike na specialistične preglede ali na urgenco. Vsakič smo imeli vsaj 5 ur časa, ko smo čakali na zdravniško odločitev o morebitni hospitalizaciji. In v tem času smo mnogi »doktorirali« iz protokola. Le pokličite nas, ko boste hoteli skrajšati čakalne vrste.
Zdravniki ste, kot pišete v nadaljevanju, mnogokrat žrtve verbalnega in tudi fizičnega nasilja. Tako je seveda zelo težko delati, se strinjam. A vzroke gre pripisati posledicam velike zdravniške stavke in kapitalistični radikalizaciji družbe. »Moje« je prevladalo nad »našim«. Medicinskih sester, ki jih tudi omenjate med ogroženimi, ne ogrožajo le pacienti in njihovi spremljevalci, ampak tudi precej zdravnikov. Toliko avtoritativnega in podcenjevalnega odnosa, strokovnega zaničevanja, kot ga imajo zdravniki specialisti do mnogih medicinskih sester, je pri drugih poklicih težko najti. Do mladih in atraktivnih medicinskih sester zdravniški primež ni tako močan.
V nadaljevanju se pritožujete, spoštovani dr. Fortuna, nad oporekanjem in nespoštovanjem zdravniškega znanja. Na odklonilen odnos do strokovnosti in do znanosti. Niti najmanj ne gre za to. To nam kritikom neupravičeno vedno znova ponavljajo. Pa ni res.
Gre za neovrgljivo spoznanje, da nihče, tudi zdravniki, nima ključa do nesmrtnosti. Vloga zdravnikov v primeru covida19 je le v lajšanju težav in iskanju poti do ozdravitve, če do okužbe pride. Tu je vaša poglavitna vloga. Glede boja proti koronavirusu pa, glede na globalnost pojava, le zdravniki niste zadostni, da bi lahko bili stroka. Covid-19 potrebuje multidisciplinarno obravnavo. Poleg vas in epidemiologov bi v timu strokovnjakov morali biti še antropologi, fiziki, ekonomisti, sociologi in mnogi drugi. Šele vsem skupaj bi se pogojno lahko reklo stroka.
In na koncu je vredno kritične obravnave še oglašanje zdravnikov v javnosti in njihovo pojasnjevanje »epidemije«. Najprej gre za diagnostiko. Zdravniki ste se odpovedali klinični preiskavi pacienta in ste diagnozo covida-19 prepustili dokazano nezanesljivemu testu. In s tem vsem pravnim in drugim posledicam. Tega vam ljudje ne moremo oprostiti. Potem je tu opustitev obdukcij umrlih za sumom koronavirusa. O znanosti, na katero se sklicujete, pri takšnem načinu ne moremo govoriti. Tudi pri vztrajnem iskanju nisem nikjer našel nedvoumnega podatka o izoliranju koronavirusa. To bi bil nujen znanstveni dokaz.
In na koncu, spoštovani dr. Marjan Fortuna, vam nikakor ne moremo oprostiti, da ne protestirate zoper ravnanje vlade v primeru covida-19. Že vrabci na strehah čivkajo, da z ukrepi zoper korono NIJZ nima prav veliko, niti ministrstvo za zdravje, ampak da prihajajo vsi ukrepi naravnost iz Janševega kabineta. Da so torej povsem politični.
Rado Krušič, Žalec
