Podatki iz raziskave med Microsoftovimi zaposlenimi poudarjajo sprejemanje različnih delovnih stilov. Lanski prehod na delo na domu je pri zaposlenih sprožil ponoven razmislek o njihovem odnosu do dela. Zaposleni so ponovno premislili ne samo, kako, kdaj in kje delajo, ampak tudi zakaj. Raziskovalci trdijo, da se vzpostavlja nov odnos med delodajalci in zaposlenimi – nova družbena pogodba. Čeprav bodo nekatera delovna mesta izginila, druga pa nastala, se bodo skoraj vsa spremenila v procesu.
Novo poročilo kaže, da se kljub negotovim časom zaradi prehoda na delo na daljavo storilnost ni zmanjšala. Pri vprašanju, kaj pa bi izboljšali, večina izpostavlja dve slabosti dela na daljavo: izoliranost in vpliv na dobro počutje. Podrobneje: delež zaposlenih, ki so zadovoljni s kakovostjo stikov s sodelavci, se je s 86 odstotkov v juniju 2020 znižal na 79 odstotkov v letošnjem juniju. Med glavnimi prednostmi dela v pisarni so najpogosteje navedli sodelovanje s sodelavci (70 odstotkov) in socialne stike (61 odstotkov). Med ključnimi prednostmi dela na daljavo so najpogosteje navajali odsotnost vožnje na delo (61 odstotkov) in ohranjanje bolj zdravega razmerja med delom in prostim časom (59 odstotkov). Toda podrobnejši vpogled v podatke odkriva, da so si razlogi za eno ali drugo obliko nasprotujoči. Nekateri Microsoftovi zaposleni (12 odstotkov) so tako navedli boljše razmerje med delom in prostim časom kot razlog za delo v pisarni, drugi (59 odstotkov) pa isto prednost navajajo pri razlogih za to, da raje ostanejo doma. Nekateri (23 odstotkov) so možnost spletnih sestankov navajali kot prednost dela od doma, drugi (70 odstotkov) pa so ravno sodelovanje s sodelavci izpostavili kot prednost dela v pisarni. Med zaposlenimi, ki načrtujejo, da bodo največji del svojega delovnega časa preživeli v pisarni, jih kar 58 odstotkov navaja, da je ključen razlog za to bolj osredotočeno delo. A isti razlog kot ključno prednost dela od doma navaja tudi večina zaposlenih (58 odstotkov), ki želijo enakomerno razporediti delovni čas med pisarno in domom. Skratka: paradoksi.
Razkorak med pričakovanji glede vrnitve v pisarno
Izkazalo se je tudi, da zaposleni ob ponovnem odprtju pisarn načrtujejo, da bodo v pisarni pogosteje, kot pričakujejo njihovi vodje:
8 odstotkov zaposlenih načrtuje, da bodo v pisarni vsak dan. Vsakodnevni prihod v pisarno od svojih podrejenih pričakuje le 1 odstotek vodij.
48 odstotkov zaposlenih načrtuje, da bodo v pisarno prišli 3- do 4-krat na teden. To od svojih podrejenih pričakuje le 28 odstotkov vodij.
31 odstotkov zaposlenih bi v pisarno prišlo 1- do 2-krat na teden, kar je nekoliko bliže pričakovanjem vodij (25 odstotkov).
In ne nazadnje: 35 odstotkov vodij pravi, da nimajo osebnih preferenc, kako pogosto naj zaposleni prihajajo v pisarno.
