Podjetja že opažajo, da je zanimanja za takšno delo več, kot ga je bilo pred pandemijo, marsikje vpeljujejo nove načine, hibridne modele, ki omogočajo nekaj dela doma in nekaj v pisarni. Kot domala vsaka reč pa takšno delo prinaša prednosti in slabosti.
Nekatere napovedi kažejo, da bo v razvitem svetu, tako tudi v Sloveniji, po koncu pandemije petina delovnih ur opravljena od doma, piše Damjan Franz Lu v novi številki Nedeljskega dnevnika. Ta delež je nekajkrat višji kot pred tem. Seveda to velja za poklice, kjer je takšna organizacija sploh mogoča, denimo v delu bančništva ali v upravi, na področju informacijske tehnologije…
Šestinštiridesetletni Vladimir V. iz Ljubljane je med tistimi, ki že delajo na nov način. Zaposlen je v državni upravi, med epidemijo so zaradi ukrepov večinoma delali od doma, čemur so morali na hitro prilagoditi informacijski sistem. Kupil si je nov računalnik, si urediti delovni kotiček v prostorni svetli dnevni sobi z novo prostorno mizo, večjim računalniškim zaslonom in udobno ergonomsko tipkovnico. »Hitro sem preskočil in se navadil,« je pripovedoval. Partnerica je zaposlena v vzgoji, kar pomeni, da je morala večino časa odhajati z doma, tako da je za otroke moral skrbeti on. »Na srečo so že dovolj veliki in pridni, da s tem ni bilo večjih težav. Le kosilo je bilo treba vedno skuhati, takrat sem si pač vzel pavzo in delo nadaljeval, ko smo pojedli.«
Zdaj strogih ukrepov ni več, otroci so v šoli, poletje je bilo glede širjenja virusa ugodno, toda pri njih so se odločili, da bodo še naprej dovolili deljeno delo – tri dneve doma, dva v službi. Tako delu mu povsem ustreza. »Ni se mi treba vsako jutro z avtom peljati v službo, ko se otroci vrnejo, je nekdo že doma. Količina dela ali obremenitev ni nič večja, tako mi gre kar dobro, v službi pa se tudi dobimo s kolegi in uskladimo, tako da smo še naprej v stiku,« je pripovedoval.
Velja, da je javni sektor glede pristopa raznolik, enotne politike (še) ni, pač pa se precej različno odločajo od agencije do agencije, od ministrstva do ministrstva, marsikaj je odvisno od vodij in nadrejenih. Tako so lahko razlike in izkušnje precejšnje.
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika.
O otroškem dodatku odločali 19 mesecev
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kako bi oblast rada utišala vse kritike in denarno kaznovala ljudi, ki bi poslali politike v tri krasne, kako storilci najhujših kaznivih dejanj v teh dneh na sodišču svojo krivdo zanikajo ali trmasto molčijo, zakaj birokracija melje tako počasi, da so, denimo, o otroškem dodatku uradniki odločali kar 19 mesecev, kaj je ugotovila raziskava, ki je analizirala, kakšno pornografijo gledajo ljudje po posameznih državah, kakšna je razlika med tajfunom, orkanom, hurikanom... – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
